Jure Zdovc je bil po porazu z Latvijo razočaran. To je bil poraz reprezentance in tudi njegov osebno. Verjel je, da lahko Slovenija pride do polfinala, zagotovo pa vsaj do kvalifikacij za olimpijske igre v Riu. V prvem ciklu z reprezentanco je zasedel 4. mesto na EP na Poljskem, lani je bil 6. na svetovnem prvenstvu, zato ga tokratni izpad še toliko bolj grize in žre.
Ekipa z Baltika je bila previsoka ovira.
»Latvija je zasluženo zmagala. Že v petek zvečer sem vam na treningu rekel, pa ste se malo smejali, da so Latvijci atleti. Prav zato so mi všeč. Imajo malce manj tehnično-taktičnega znanja, kar je bila naša priložnost. A smo se spustili na isti nivo. Potem smo poskušali reševati tekmo s silo, tudi z igro 1:1 ali 1:5, kjer pa so nas Latvijci le počakali in izkoristili. Hoteli smo ustaviti Janisa Strelniksa, ki je eden najboljših organizatorjev igre v Evropi, a niti to ni šlo. Morda je bila to ključna prednost Latvije.«
Kje je ostala slovenska agresivnost? Kje na poti Zagreb–Lille se je izgubila?
»Sodniki so dovolili grobo igro, Latvija pa je dobivala veselje in veselje. Takoj so začeli narekovati ritem. Vmes so poizkusil še s cono, potem pa se držali svojega tempa. Sodniki niso razlog za naš poraz. Kriterij je bil tak, kot je bil. Je pa bil bolj pisan na kožo Latviji. Povrhu smo mi precej brezglavo prodirali in zbirali latvijske blokade. Poskušali smo tudi z igro po globini, a so imeli naši centri met 4/16. Vse smo poskušali. A od začetka tekme so bili boljši. V uvodnih štirih minutah nismo naredili osebne napake, to je zame nesprejemljivo. Igralci so imeli nalogo, da igrajo agresivno, da jih stisnejo, a tega preprosto niso delali.«
Steklo ni niti v napadu.
»Zgodilo se je to, česar sem se bal. Časa za trening ni bilo. Svoje je naredil še pritisk. V taki situaciji hočeš nekaj na silo, energije pri določenih igralcih je bilo še nekaj. A niti na tak način ni šlo. Očitno smo bili zaradi pritiska tekme bolj zbrani v napadu. Ko smo dali koš, je obramba takoj padla. Takoj smo ga tudi dobili. Po navadi na čuden, blesav način. Z obrambo se nismo mogli dvigniti. Bilo je obdobje, nekaj minut, ko Latvijci niso zadeli. A niti nam ni steklo. Pa še precej egoistično smo spet zaključevali napade.«
Obramba je prav tako ostala med izgubljeno prtljago.
»V napadu smo porabili preveč moči. Pristop mojih košarkarjev ni bil sporen. Do nikogar nimam zamere, odgovornost za ta poraz sem prevzel. Moral bi še enkrat videti tekmo. A zdaj imam v spominu, da so imeli precej odprtih metov, pa niso zadeli. Nismo bili blizu, niti rok nismo dali gor. Nismo bili pravi. Dobiti bi morali okoli 60 točk, potem bi lahko računali na zmago. Dobili smo preveč poceni košev. Razočarani smo, ker smo izpadli v osmini finala. Veliko energije smo vsi skupaj vložili v to. Odrekali smo se. Zmanjkala je pika na i. Čas za analize še sledi.«
Je to limit te reprezentance?
»Zato so drugi, da to ocenijo. Ne bi tega komentiral.«
Boste še naprej selektor Slovenije?
»To morate vprašati na Košarkarski zvezi Slovenije. Meni pogodba poteče. Svojo zgodbo sem sklenil. V tem hipu so glave vroče. Kot pa sem že rekel, celotna akcija je neuspešna, moji cilji so bili znani. Za vse pa prevzemam odgovornost.«
Pa bi hoteli ostati na tej funkciji?
»Ne vem, da ne bom kaj narobe rekel.«
So vam med evropskim prvenstvom morda ponudili podaljšanje pogodbe?
»Ni bilo take pobude. Je pa res, da ima KZS nove ljudi z novimi pogledi.«
Potem Zdovc postane konkreten.
»Takšne akcije nosijo posledice. Če želiš delati po svojem srcu in slediti filozofiji, pride do konflikta. Le tako lahko napreduješ. Ne moreš pa biti fin in čakati, da boš imel naslednje leto novo pogodbo. Takšna akcija te izčrpa, pride do zasičenja. Slovenija ima obilo trenerjev. Zakaj bi en Zdovc ves čas sedel na stolčku. Marsikdo si zasluži, da bi bil selektor. Morda pa kateri izmed igralcev ne bi več igral, če bi bil jaz še naprej selektor. Z moje strani ni revanšizma. Pri košarkarjih pa nikoli ne veš.«
Se pa zagotovo poslavlja dolgoletni direktor reprezentance.
»Z Matejem Avanzom sva izvrstno sodelovala. Košarka z njegovim odhodom izgublja človeka, ki je bil s srcem pri stvari. Na tem mestu se mu zahvaljujem, prav tako tudi mojemu strokovnemu štabu. Škoda le, ker se je Matej poslovil s tekmo proti Franciji.«
Vas morda mika vloga koga, ki bi bil na KZS odgovoren za izdelavo in pripravo strategije? Slovenska košarka je v tem hipu na veliki prelomnici.
»Ne bom rekel ne. Tudi to je šlo skozi mojo glavo. Kot pa sem rekel, treba je spoštovati voljo in vizijo novih ljudi na KZS. Imajo vso pravico, da pripeljejo nove ljudi.«
Predsednik Matej Erjavec vas hvali na vsakem koraku. Težko verjamemo, da bi vas zdaj menjal!
»Predsednik je res fantastičen, a bomo še videli, kako in kaj naprej.«