Selitev v Ljubljano in stožiško dvorano je blagodejno delovala na slovenski košarkarski stroj, ki je po dveh pokašljevanjih v Celju – diagnoza za poraza proti Hrvaški in Poljski ni znana – na svež septembrski večer zmlel italijansko reprezentanco, ponovno ob pomoči fantastičnega občinstva. Junaki so storili velik korak proti četrtfinalu Eurobasketa, vrata nadaljnjega tekmovanja si odpirajo v tekmah z Grčijo (danes ob 21.) in Finsko (v ponedeljek).
S pravo energijo nepremagljivi
»Priznam – malce smo se zamislili po dveh porazih. A to je šport. Morali smo popraviti vtis, zavedamo pa se, da v drugem delu ni prostora za napake,« je po veličastni zmagi nad zahodnimi sosedi dejal Zoran Dragić, ki je vnovič navdušil s svojo energijo, voljo in žarom, za nameček pa v pravem slogu NBA prispeval 15 točk in 11 skokov. »Tekma je bila zelo napeta. Prvi del smo dobro igrali v obrambi, potem smo v tretji četrtini malce padli, a smo se hitro pobrali in povsem zasluženo zmagali,« je dodal Zoki, ki ni hotel v ospredje, čeprav ga je, to redko naredi, selektor Božidar Maljković pohvalil na odprti sceni, pred zbrano sedmo silo iz domovine in tujine. »Igrala je cela ekipa, kot ena velika družina smo. Pokazali smo pravo energijo. Če igramo tako, nas ne more nihče premagati,« je prepričan junak zadnje tekme slovenske reprezentance.
Aleš Antauer tudi v Ljubljani bedi nad navijaško cono, navijačem pa se v noči na petek ni ljubilo domov. Rajali so pozno v noč. Tako dolgo, da so nekaj pred eno prišli policisti, saj je bila prireditev prijavljena do polnoči. A so možje postave razumeli položaj in počakali, da se je prostor pred dvorano izpraznil. Italije pač ne premagaš vsak dan. |
Zasebne zabave prepovedane
Miren, a hkrati vesel je bil tudi Maljković. Med vrsticami je celo priznal, da je bila to morda celo najboljša predstava, odkar vodi to zasedbo. A kot perfekcionist – tak je bil tudi na klopi Jugoplastike in Limogesa – je opozoril na šibke točke, ki jih bodo boljši od Italije znali kaznovati. »Pogosto se nam zgodi, da igramo proti sebi. Hitimo v napad in delamo velike neumnosti. Zgodi se, da se nizek igralec spoprime s centri, namesto da bi podal ven in ustvaril nov napad,« je začel in opozoril na tisto, kar je krasilo nekdanje slavne generacije jugoslovanske košarke. »Ne igramo logične košarke. Velika ekipa mora imeti tudi pamet, ne le agresijo.« Prav te modrosti včasih zmanjka zasedbi, ki tudi pri prednosti 10 ali več točk ne zna stopiti po nogometno na žogo in mirno končati tekme z zmago. »Ko je treba zlomiti tekmeca, mu sami ponudimo priložnost, da nas dohiti. Tako si Jaka Blažič dovoli zasebno zabavo in dobimo pet točk,« je šef okrcal Blažiča, od katerega pričakuje bistveno več. Za prikazano je soigralce pohvalil tudi Jaka Lakovič, ki je bil nekoliko živahnejši in hrabrejši v igri, kar je zagotovo napoved boljših časov: »V napadu smo bili precej bolj zbrani, bolj smo se držali pravil, zato tudi povsem zaslužena zmaga.«
Šov Begića in Nachbarja
Pod košem se je izvrstno znašel Mirza Begić, Italijanom pa po koncu tekem ni bilo do sadnih prigrizkov, ki so običajno na voljo. Ob Begiću so se najedli banan, kar štiri je naturalizirani center slovenske reprezentance podelil gostom, Boštjan Nachbar pa je bil na uvodu v tekmo tak, kot si ga želimo gledati vsak večer – lačen zmage in željan dokazovanja. V prvi četrtini je tako silovito zabil ob čelni črti, da se je koš v Stožicah tresel pozno v noč. Boki je razkril, od kod tolikšen motiv. »Ne morete si predstavljati, kaj za nas, ki vse življenje igramo v tujini, pomeni tekma v Stožicah. Le nekajkrat v življenju imamo to čast, da igramo pred svojimi družinami, prijatelji v največji slovenski dvorani. Občutek je izjemen,« je v svojem emotivnem slogu priznal Korošec v dresu Slovenije, na tribuni pa je zanj in soigralce stiskala pesti tudi smučarska šampionka Tina Maze s svojim srčnim izbrancem Andreo Massijem. Kdo je bil po tekmi bolj židane volje, ni treba posebej poudarjati.
Na dan tekme z Italijo je 33. rojstni dan praznoval Jure Balažič. Velika zmaga je bila zanj seveda najlepše darilo, zabava pa bo morala počakati do konca prvenstva. V hotelu Cubo so sicer nasmejanega Jureta po večerji presenetili s torto, junaki pa so pokazali tudi svoje pevske sposobnosti. |
Nad Grke za četrtfinale
Včerajšnji dan so igralci izkoristili za počitek, tudi nekoliko dlje so spali. Po tekmi tako in tako ne zatisnejo hitro očesa, adrenalin naredi svoje. Sinoči so trenirali v Tivoliju in kovali načrt za drevišnji dvoboj z Grčijo. »Treba je obrniti nov list in se pripraviti na Grke, ki so dobra ekipa,« opozarja Lakovič, ki je med letoma 2002 in 2006 z atenskim Panathinaikosom osvojil štiri državne in tri pokalne naslove prvaka. »To je izkušena ekipa, večina igralcev pa nastopa v evroligi, tako da njihova kakovost ni sporna. Treba se bo dobro pripraviti. Tako kot vedno,« doda Zoran Dragić, ki je ob bratu Goranu (prvo ime tekme z 22 točkami) postal pravi nacionalni heroj. Poleg Slovenije sta si zmagi priigrali še Grčija, ki je z 79 : 75 odpravila Špance, ter Hrvaška, ki se je poigrala s Finci (88 : 63). V skupini F je nastala prava gneča; na vrhu so Italijani, Slovenci in Hrvati, ki imajo po pet točk, po eno manj pa Španija, Grčija in Finska.
