CELJE – »Gneča je, škoda, da bo tako le nekaj dni, a je lepo, Celje je zaživelo, pozdravljeni pri nas,« je vse zbrane vsakič znova v rdečem štirikolesniku pozdravila 27-letna taksistka Maja, ki že šest let vrti volan. »Gruzijci so bili kar šokirani, ko so videli žensko za volanom, a so se potem le peljali z mano,« še doda Štajerka, ki vozi v družinskem podjetju Sara, ime nosi po Majini sestri, taksisti so tudi Majini starši, po rodu pa družina prihaja iz Črne gore. Taksistom je lahko v uteho vsaj to, da jim v teh dneh posel cveti. Čez par dni pa se bo življenje vrnilo v stare tirnice. Tega se zavedajo tudi gostinci, ki že zdaj bijejo plat zvona. Posel ne cveti, kot so upali.
Borih 30 evrov
»Slabo je, ljudje hodijo mimo, ceno so zmerne, a niti to ne pomaga,« malodane objokuje slab položaj Miha, ki prodaja mesne dobrote v navijaški coni v središču mesta. Popoldan so zaslužili 30 evrov, dan prej 600. Premalo, da bi se temu reklo resen posel. Nič bolje se ne godi njegovim kolegom, nad prodajo, ki je ni, bentijo tudi na stojnici z majicami. Ob pogledu na ceno, 9,90 evra za kos, se je marsikdo, če že misli kaj zapraviti, odločil za pivo in meso. Se je pa trlo ljudi na sejmu domačih dobrot, ki so ga pripravili možje in ženske s Celjskega. Kmalu je bilo jasno, zakaj taka gneča – hrana in pijača sta se delili brezplačno. »Ljudi je veliko, a kaj ko nimajo denarja,« je nekaj pred 18. uro pred dvorano Zlatorog jadikoval Šefik, ki je s sodelavci pripravljal izvrstne mesne dobrote, ki pa so samevale.
Navdušeni
nad Slovenijo
»Lepo je pri vas, zelo ste gostoljubni in prijazni,« je sredi navijaške cone v Celju začel Nino Brajković, ponosni oče mladih košarkarjev Jakova in Lovra, nizati komplimente na račun Slovenije. S prijateljem Marinom in njegovim sinom Ninom so prvič prišli v Celje in se hipoma malodane zaljubili v Slovenijo. »V petek smo bili v Postojnski jami, tudi kopali smo se na Obali,« so se pohvalil, misli pa hitro usmerili v jutrišnji obračun med Slovenijo in Hrvaško. »Težko bo, dobro igrate, morda pa vas lahko presenetimo,« je sklenil šibeniški kvintet dveh ponosnih očetov in treh otrok, ki prisegajo na Tonyja Parkerja in Dražena Petrovića, že vsaj tri leta pa trio trenira košarko v šibeniškem klubu Jolly. Edini, ki v navijaški coni v središču mesta niso bentili, so bili pri šanku jurčku Hotela Evropa, kjer so se pohvalil s 450 litri prodanega piva na prvi večer. Pol litra hmeljnega zvarka so prodajali za 2,20 evra.
Lepe domačinke
Tuji navijači so si dali duška, vsi v en glas pa so hvalili slovenske punce: »Tako so lepe in prijazne,« so nam zatrjevali trije mušketirji Antonio, Jose Luis in Tony. Iz Valencie so prišli. Tudi nogomet spremljajo: »Zlatka Zahoviča se dobro spomnimo, saj zdaj ne igra več, mar ne?« jih je zanimalo. Smo jim povedali, da je Zaho postal uspešen športni direktor. Španski trojec je prišel v Celje, v drugem delu prvenstva jih ne bo, morajo nazaj v službo. Je treba delati, a nas še potolažijo, da pivo in pleskavica nista predraga.
Ales je prišel s kvartetom iz Novega Jicina, mesta na Češkem. Zgovorni niso bili, smo pa izvedeli, da je češko pivo boljše kot slovensko. Sta pa žalost v pivu utapljala Martin in Rafael iz Gdanska, iz pristaniškega meta na severu tretje največje evropske države. »Časi so težki, varčevala sva, da sva lahko prišla. Ni nama žal. Imava se lepo, ljudje so prijazni, cene pa zmerne in tudi za nas Poljake povsem sprejemljive.«
Streljaj bližje središču mesta smo srečali tudi Saro. Prodajala je kape, take lične iz papirja. Lepe so bile videti, z veseljem je z njimi pozirala, potem pa nadaljevala delo. Ni jih bilo malo, ki so jih kupili, s tem pa so pomagali tudi klubu Luxuris Celje, kamor je šel izkupiček. Izvedeli smo tudi, da je Sara lepša polovica slovenskega košarkarja Luke Lapornika, ki pa ga selektor Božidar Maljković ni uvrstil med izbrance za EP.
Ko so hišniki pospravili žoge, ura je odbila nekaj čez polnoč, se je vzdušje v mestu spet razživelo. Bodo Goran Dragić in soigralci z dobrimi igrami poleg organizatorjev rešili tudi gostince? Zdi se, da smo blizu temu. In prav je tako. Celje, Celjanke in Celjani si to zavoljo gostoljubnosti, prijaznosti ter prisrčnosti še kako zaslužijo.
Lipko na obisku Navijaška cona v Celju zaživi ob 11. uri, tja do 19. ure pa za zbrane skrbi kvartet Janez, Marjan, Anja in Brigita. Največ dela imajo z otroki, ki se navdušujejo nad košarko, zanje imajo na voljo dva obroča. Na velikem zaslonu so na ogled tudi vse tekme, zbrane pa trikrat na dan pozdravi simpatična maskota Lipko. |