Glavni krivec ni Zdovc

Tekmo sem spremljal na tribuni v Lillu, sem pa zelo razočaran po porazu Slovenije. Pričakoval sem, da bomo izkoristili priložnost in napredovali. Tekmec je bil po naši meri. Prav Latvijce smo hoteli, a se ni izšlo. Videlo se je, da je večina naših igralcev povsem brez energije. V napadu smo igrali preveč solistično, akcije pa zaključevali z igro 1:1 ali 1:5. V tretji četrtini smo imeli priložnost, da spreobrnemo tekmo, a so Latvijci prej prekinili črni niz v napadu in zelo suvereno ter mirno končali tekmo. Vso tekmo smo jih lovili. Neuspešno, pa še preveč energije smo potrošili. Latvijci so nam podelili kar šest blokad, z letala je bila vidna večja želja in volja, tega pri nas ni bilo. Nesmiselno bi se bilo zdaj izgovarjati na sodnike. Njihov kriterij je bil dober, velikih napak ne v eno ne v drugo korist pa ni bilo.

Z veliko ljudmi sem govoril med prvenstvom. Vsi so pogrešali pravega Zorana Dragića. Ni bil tak, s čimer se je prebil v evroligo in ligo NBA. Manjkali so njegova prava energija, skoki v napadu, vtekavanja … Tega letos Zoki ni delal. Po eni strani pa je to celo razumljivo: bil je edini v ekipi, ki je prevzemal odgovornost. Prej mu tega ni bilo treba, zato se je lahko posvetil svojemu poslu, tudi precej umazanega dela je naredil. Danes se ne spomnim, ali je na vsem prvenstvu zbral pet skokov v napadu. Ne bom ga kritiziral, a očitno je moral menjati svojo vlogo in igro.

Izpad v osmini finala je naša realnost. Nehajmo si mazati oči, da smo boljši od Latvije, ker očitno nismo. Je pa razočaranje večje kot sam neuspeh. Zdaj so pred nami kvalifikacije za EP 2017. Kako naprej, bodo povedali na Košarkarski zvezi Slovenije. Morajo pa stremeti k temu, da spet pridejo v reprezentanco vsi najboljši. Brez izjem! To je prvi pogoj, da se lahko kaj naredi.

Juretu Zdovcu ni kaj očitati. Ekipo je imel takšno, kot jo je imel. Iz nje je vnovič izvlekel maksimum. Najlažje bi bilo zdaj menjati selektorja, a to ni rešitev. Tudi glavni krivec za izpad ni Zdovc, čeprav je to javno povedal.