Gasol + Scariolo = zlato

Pred evropskim prvenstvom delnice Španije in Litve niso kotirale visoko, na koncu pa so najbolj oskubli stavnice prav tisti, ki so pred Eurobasketom stavili cekine na njih. Skok med številke in zgodovino pa kaže, da finale le ni tako presenetljiv. Španci so bili vedno evropski prvaki (2009, 2011, 2015), ko jih je vodil italijanski selektor Sergio Scariolo. V ekipi so imeli Pauja Gasola, ki je bil lačen dokazovanja, s svojimi soigralci pa predvsem željan maščevanja Francozom za lanski poraz v četrtfinalu svetovnega prvenstva. Z devetim zaporednim polfinalom na evropskih prvenstvih so potrdili, da so košarkarska velesila. Med te spada tudi Litva, ki je bila velesila pred rusko okupacijo (evropski prvaki so bili v letih 1937 in 1939), po vnovičnem pobegu iz ruskega jarma pa so se razleteli po parketu. Od leta 1992 so kot edini Evropejci vsakič na olimpijskih igrah. Da se težišče kakovosti ni krepko prevesilo, potrjuje dejstvo, da so si iste države medalje razdelile že leta 2013. »Ko govorimo o uspehu ekipe, morate biti pozorni na vsak košček posebej. Skupaj pa tvorijo uspeh. Sergio je naredil velik posel. Srečen sem, ker dela z nami in nas vodi,« je Gasol v prvi plan postavil stratega Sergia Scariola. »Pau je bil naš vodja. Je igralec, na katerega se lahko vedno zaneseš. Če hočete – bil je naš trener na parketu,« mu ni ostal dolžan Scariolo. Španski košarkarji so že bili zapisani med nesmrtne, zdaj so si ta sloves le še utrdili. »Nerad primerjam ekipe iz posamičnih obdobij, a tale sedanja bi bila visoko uvrščena. Zagotovo je to ena najboljših ekip, ki je kdaj postala evropski prvak,« je Scariolo pohvalil svoje košarkarje. Spomnil pa je, da v ekipi nima le golih profesionalcev, ki se družijo na treningu in tekmah. »So tudi dobri prijatelji,« je 54-letni v Brescii rojen trener še enkrat popihal na dušo svojim varovancem.

Srbi razočarani

Gasol je bil tako dominanten, kot da je z drugega planeta. Na zadnjih dveh tekmah (polfinalu in finalu) je dosegel skupaj 65 točk, ujel 23 žog in podelil šest blokad. Turnir je sklenil s povprečjem 25,6 točke na tekmo. Postavil je še en mejnik; na osmem tekmovanju pod okriljem Fibe (evropska in svetovna prvenstva) je bil imenovan v prvo peterko turnirja! To mu je uspelo na EP (2001, 2003, 2007, 2009, 2011, 2015) in SP (2006 in 2014). Doslej si je prvo mesto delil s Krešimirjem Čosićem in Rusom Sergejem Belovom, ki sta imela sedem takih nominacij. Med Slovenci se lahko Gregor Fučka pohvali, da je bil trikrat v peterki turnirja (EP 1997 in 1999 ter SP 1998). »Rad imam košarko, rad igram. Nastopi za Španijo pa so nekaj posebnega, vedno uživam. Ta naslov bo imel pri meni vedno neko posebno mesto, ker mi je uspelo do tega v tem življenjskem obdobju,« je pri 35 letih pokazal, kakšen naj bo odnos do dresa z državnim grbom. Napovedal pa je, da bo Špancem pomagal tudi na olimpijskih igrah v Riu.

Dan po prvenstvu buri duhove izbor za najboljšo peterko prvenstva. Izbrani so bili Sergio Rodriguez, Litovca Jonas Maciulis in Jonas Valanciunas ter domačin Nando De Colo. Nad izborom so bili najbolj ogorčeni Srbi, ki so upali, da sedem zaporednih zmag Srbije ter dobre igre Miloša Teodosića in Nemanje Bjelice ne bodo šle tako hitro v pozabo. Svoj delež v finalu je imela tudi Slovenija, Matej Boltauzer je bil četrti sodnik. Če bi bili v finalu Srbi, pa bi bil nemara celo na parketu, prostora pa ne bi bilo za Srba Ilijo Beloševića.