Zadali smo si precej zahtevno nalogo in med vsemi košarkarji iz nekdanje skupne države, Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki bodo nastopali na evropskem prvenstvu v Sloveniji, izbrali najboljšo ekipo, za katero smo prepričani, da bi se zavihtela zelo visoko. Morda ne tako visoko kot na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Ljubljani, ko je bila Jugoslavija svetovni prvak, a vseeno bi lahko moštvo po našem izboru premagalo vse najmočnejše reprezentance s Španijo, Francijo, Grčijo in Litvo na čelu. Verjamemo, da je kaj takega mogoče tudi v današnjih nacionalnih zasedbah, a bi bila verjetnost z jugosestavljanko veliko večja.
Zlata zgodovina košarkarske Jugoslavije se je začela pisati leta 1973
Reprezentanca bivše Jugoslavije je slavno pot osvajanja številnih kolajn začela na domačem evropskem prvenstvu leta 1961, ko je osvojila srebro (za Sovjetsko zvezo in pred Bolgarijo), po dominaciji Sovjetov pa se je zlata zgodovina košarkarske Jugoslavije začela pisati leta 1973 na EP v Španiji. Tako je bilo do razpada države leta 1991, ko se je razmerje moči spremenilo in je leta 1993 na domačem prvenstvu do zlata dokaj presenetljivo prišla Nemčija, ki jo je vodil Svetislav Pešić.
Sledilo je obdobje nove Jugoslavije (ZRJ), ki se je do zlata dokopala v letih 1995, 1997, 2001. Leta 1999 so prvaki postali Italijani, za katere je igral tudi Kranjčan Gregor Fučka, nakar se je uspeh držav iz nekdanje Jugoslavije zgodil le še leta 2009 s srebrom Srbije in 4. mestom Slovenije, ki ga je na zadnjem EP 2011 ponovila Makedonija. Leta 2003 so si namreč Evropo pokorili Litovci, leta 2005 Grki, leta 2007 Rusi in nazadnje dvakrat Španci. Ti bodo na letošnjem Eurobasketu lovili tretji zaporedni naslov, kar je do zdaj uspelo le Sovjetski zvezi in Jugoslaviji, ki je nazadnje skupaj igrala na EP 1991 v Italiji in do zlata prišla tako zlahka kot dve leti prej v Zagrebu.
V Sloveniji bodo ambiciozno nastopile zasedbe iz vseh šestih nekdanjih republik SFRJ
V izboru selektorja reprezentance nekdanje SFRJ smo dali prednost Dušanu Dudi Ivkoviću. V dvanajsterici reprezentantov z območja SFRJ pa so se znašli branilci: Goran Dragić (Slovenija), Roko Leni Ukić (Hrvaška), Nemanja Nedović (Srbija); krila: Boštjan Nachbar (Slovenija), Vladimir Dašić (Črna gora), Dario Šarić (Hrvaška); krilni centri: Bojan Dubljević (Črna gora), Mirza Teletović (BiH), Pero Antić (Makedonija); centri: Mirza Begić (Slovenija), Nenad Krstić (Srbija), Ante Tomić (Hrvaška).
V slovenski reprezentanci iz takšnih in drugačnih razlogov manjkajo Erazem Lorbek, Beno Udrih, Sani Bečirović, Saša Vujačić, Primož Brezec, Matjaž Smodiš, pri Srbiji manjkajo Miloš Teodosić, Duško Savanović, Vladimir Micov, Novica Veličković, Milan Mačvan in Zoran Erceg, pri Hrvatih manjkajo Zoran Planinić, Marko Popović, Krešimir Lončar in Marko Tomas, za Črno goro ne bo igral Nikola Peković. Medtem ko MVP španskega prvenstva Nikola Mirotić ne ve, ali bi igral za Španijo ali Črno goro, se Saša Pavlović podobno ni mogel odločiti med Srbijo in Črno goro. |
