Po tekmi Slovenija – Latvija kapetan Jure Balažić ni skrival solza. Globoko razočaran je zapustil parket, potem pa v slogu pravega kapetana stopil pred kamere in mikrofone. Poraza ni pričakoval. Latvijci pa so mu pokvarili tudi rojstni dan, včeraj jih je obrnil 35.
Latvijci se veselijo zmage, v vseh elementih igre so vas nadigrali.
»Trenerski štab nas je opozarjal na nevarnosti. Latvijci so se dobro pripravili na nas. Boljši so bili, zato so zasluženo v četrtfinalu.«
So vas presenetili?
»Mogoče s to cono. Pa tudi to ne. Saj smo vedeli, kako igrajo, navsezadnje smo se tudi letos poleti pomerili z njimi.«
Vam je ritem porušila ura igranja?
»Ura ni bila sporna. Zdaj se počutim, kot da je sedem zvečer.«
Ni navijačev, ni zmag?
»Zagotovo te navijači ponesejo in dvignejo. V Lillu ni bilo kot v Zagrebu. Čeprav jih je bilo manj, se jih je slišalo, s tribun je odmevalo Slovenija, Slovenija! V Zagrebu pa je bilo tako, kot bi igrali doma. A to ne sme biti izgovor za ta poraz. Za tako tekmo posebne motivacije ne potrebuješ. Morali bi leteti po igrišču, pa nismo.«
Precej ste se pogovarjali s sodniki.
»To je vse povezano s tem, ko ti ne gre. Dokler igra teče in je rezultat pozitiven, se ne pritožuješ. Ko pa slabo igraš, se spraviš na sodnike.«
Prve proste mete je Slovenija dočakala v 23. minuti.
»To je res, a treba je priznati, da so dovolili precej čvrsto igro. Tudi meni niso dosodili nekaj osebnih napak, pa vem, da sem jih naredil.«
Kako naprej?
»To je verjetno moja zadnja tekma v reprezentanci. Nisem pa hotel končati na takšen način. Prihodnje leto so olimpijske kvalifikacije, pa tudi star sem že.«