Za slovensko košarkarsko reprezentanco stiskajo pesti tudi na drugem koncu sveta, tudi v strahovito bogatem in z nafto napojenem Kuvajtu. Tam sta delo in dolarje našla Marko Milić in trener Gašper Okorn, ki vodi ekipo prvaka Al Kuwaita, Milko pa je njegov varovanec. K sebi sta povabila še Hrvata Jasmina Perkovića, ki je lani igral v Union Olimpiji, pred tem pa z Milkom v italijanski Cremoni. »Dvajset let smo se borili za ta Eurobasket, zdaj pa sem moral v Kuvajt. Žal mi je, ker me ni doma,« pove Milić, ki je ponosen ambasador prostovoljcev, ves čas pa je tudi v stikih z organizatorji prvenstva. Včeraj smo ga ujeli med popoldanskim počitkom, medtem ko je zunaj sonce pripekalo, termometri so na soncu pokazali 55 stopinj.
»Seveda spremljamo vse skupaj,« pravi Okorn, ki z Milićem tekme spremlja na svetovnem spletu ali po televizijski postaji Al Džazira. Najraje se zberejo pri Perkoviću ali pa celo pri dr. Bobanu Žariću, ki imata poseben sprejemnik z vsemi mogočimi televizijskimi kanali. »Tale košarka je v Kuvajtu združila cel Balkan, sem pa slišal, da tudi Slovenija diha kot eno. To v naši državi še kako potrebujemo,« nadaljuje Milko, ki je bil tudi kapetan slovenske reprezentance. Zaveda se, da ključna tekma šele prihaja, to bo četrtfinalni obračun. »Ta tekma je vedno najtežja, saj ti lahko naredi in reši prvenstvo, lahko pa ti vse uniči,« opozarja Milić, ki verjame, da Slovenci vnovič premagajo urok odločilne tekme.
Brez priprav v Sloveniji
Okorn je novinec v Kuvajtu, a se je hitro navadil vsega, kulturni šok je premagan, misli pa usmerjene v trdo delo. »Vroče je, treniramo v klimatiziranih dvoranah. Košarka za moje igralce ni v prvem planu, dopoldne delajo in študirajo,« začne Okorn, ki ima na voljo 123 domačih igralcev, te financira država, in dva tujca. Ligaško tekmovanje se bo začelo 15. novembra. Pred začetkom prvenstva jo bodo mahnili v Evropo, tri tedne bodo v Beogradu. Hoteli so v Slovenijo, a eden od Okornih košarkarjev ni dobil vizuma. »Prosim, da se na tem mestu pohvali izredno prizadevanje in trud slovenske ambasade v Kairu, a tudi to ni pomagalo,« nadaljuje Okorn, čigar ekipa že tri tedne vadi. Na meniju so osnove košarke ter piljenje individualne tehnike. »Standard je izjemen, razmere za delo odlične,« pravi Okorn, ki je tudi sam deležen dobrega plačila. Zaveda se, da bo treba zmagovati. »Če osvojiš lovoriko, imaš vse na pladnju. Če pa ne, spakiraš kovček in greš domov,« pojasni nekdanji trener Olimpije, Krke in Slovana. Da so razmere odlične za šport in razvoj, odkrije tudi podatek, da imajo klubi za mlajše selekcije U10, U12 na voljo okoli 350.000 dolarjev na leto.
Pa se za konec spet pomudimo pri Sloveniji. Okorn meni, da lahko četa Božidarja Maljkovića visoko seže, ne ganejo pa ga očitki, da je to prvenstvo slabo, ker manjka toliko zvezd. »Kdor je tu, je tu,« je odločen Ljubljančan, ki ga je navdušil bratski dvojec Goran & Zoran Dragić. Pa ostali? »Pomagajo, kolikor je treba,« doda v svojem slogu in upa, da se Slovenija prebije med štiri. »Potem je vse mogoče,« še slišimo iz Kuvajta.