Za francoskim napadalcem Antoineom Griezmannom je več kot samo pestra sezona. V dresu španskega prvoligaša Atletico Madrida, kjer brani slovenski reprezentančni vratar Jan Oblak, je med drugim nastopil v finalu lige prvakov. V obračunu z mestnim tekmecem Real Madridom na stadionu San Siro v Milanu je doživel grenko izkušnjo s porazom po izvajanju kazenskih strelov, saj je tudi sam zapravil priložnost, da zatrese mrežo galaktikov. Slaba volja se še ni razkadila, ko je že moral na priprave francoske reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu v domovini. Domača javnost je turnir pričakala z velikimi upi, v ospredju pa niso bili zgolj športni načrti, temveč tudi skrb, ali bo tekmovanje minilo brez uresničitve terorističnih groženj. Griezmann je s soigralci imel neljubo izkušnjo lani novembra, ko se je v času pripravljalne tekme z Nemčijo v Parizu zgodil krvav teroristični napad, v katerem je bilo ubitih 130 ljudi. Na Stade de France je 25-letnik trepetal tudi za življenje sestre Maude, ki je bila na koncertu v času napada na klub Bataclan. Po nekaj urah mučnega čakanja je izvedel, da je preživela napad na prizorišču, kjer je življenje izgubilo 90 ljudi.
Toda mučni izkušnji nista mogli pokvariti odlične ocene Griezmannovih iger v minuli sezoni. Na 54 klubskih tekmah je dosegel 32 zadetkov, njegov trener Diego Simeone ga je uvrstil med tri najboljše nogometaše sveta, postavil ga je ob bok Portugalcu Cristianu Ronaldu in Argentincu Lionelu Messiju. Po klubski sezoni pa je Griezmann zablestel še na turnirju najboljših reprezentanc stare celine. Nogometni rendez-vous je začinil s šestimi goli in dvema podajama do finala in se znašel v središču pozornosti svetovne javnosti. Ko je v polfinalu z dvema goloma potopil svetovne prvake Nemce, je v domovini sprožil nesluteno evforijo. »On je naš mali mož, ki nam daje tisti mali, posebni dodatek,« je zanj dejal soigralec v napadu Olivier Giroud. Njegove srčnost, igrivost in učinkovitost so osvojile srca privržencev nogometa, ugledni športni časnik L'Equipe je francosko reprezentanco vzneseno poimenoval kar Generacija Griezmann. Pot do uveljavitve pa je bil precej trnova. Kairero je začel v amaterskem klubu v domačem Maconu, saj v akademijah uglednejših klubov v njem niso prepoznali talentiranega nogometaša, v glavnem so ga odslovili z mnenjem, da je premajhen in presuh za bodočega zvezdnika. Do 13. leta starosti se je zdelo, da zanj v nogometu ne bo debelega kosa kruha, nato pa ga je na enem izmed turnirjev mlajših selekcij v Parizu opazil oglednik španskega prvoligaša Real Sociedada Eric Olhats. Drobceni Griezmann je z dovoljenjem staršev odšel s trebuhom za kruhom v španski San Sebastian. »V moji hiši je živel tri, štiri leta. Bil sem njegov oče, mama, babica in trener,« je dejal Olhats. Griezmannov dedek po mamini strani je bil Portugalec, v Franciji si je našel službo v gradbeništvu.
Bodoči zvezdnik francoske reprezentance se je v petih letih prebil do članskega moštva Real Sociedada in postal eden ključnih igralcev. Leta 2014 je bil na pragu prestopa k angleškemu prvoligašu Fulhamu, a je ta zavrnil plačilo odškodnine v znesku 14 milijonov evrov. Zato so njegovo kakovost prepoznali pri madridskem Atleticu in zanj plačali kar 30 milijonov odškodnine. Kot se je izkazalo kmalu, so naredili vražje dober posel z 1,76 metra visokim napadalcem. Čeprav se je uveljavil v sosednji Španiji, njegova čustva ob igranju za les bleus niso zato prav nič manj goreča kot pri soigralcih. S svojimi igrami in goli si je prislužil status nacionalnega junaka, zdaj hodi v čevljih slavnih rojakov Michela Platinija, evropskega prvaka iz leta 1984, in Zinedina Zidana, svetovnega prvaka iz leta 1998 in evropskega prvaka iz leta 2000. Trenutno je njegova tržna vrednost po transfermarktu 70 milijonov evrov, a ste lahko prepričani, da ga vodstvo Atletica niti v sanjah noče prodati.
Zadovoljni s
24 ekipami
V Evropski nogometni zvezi (Uefa) so še enkrat podprli sedanji sistem tekmovanja, kjer je v Franciji prvič nastopilo 24 ekip. Na zasedanju izvršnega odbora Uefe so izrazili zadovoljstvo z dosedanjim potekom letošnjega eura. Izvršni odbor se je v sporočilu za javnost zahvalil vsem, ki so pomagali pri izvedbi eura 2016, ter poudaril, da so pri Uefi zelo zadovoljni z novim sistemom, ker poudarja tekmovalnost med 24 sodelujočimi ekipami. Nekaj dvomov o tem, ali je sistem uspešno prestal test, je v petek vzbudil direktor tekmovanja Giorgio Marchetti. Dejal je, da ni povsem prepričan, ali bo Uefa tudi v prihodnosti ostala pri tem številu, kot največjo težavo je izpostavil vstop četverice tretjeuvrščenih v osmino finala, saj do konca zadnjega dne predtekmovanja ni znano, katere ekipe si bodo ob prvo- in drugouvrščenih še priborile vozovnice za izločilni del.
Dobičkonosni euro
V Evropski nogometni zvezi (Uefa) so zelo zadovoljni z evropskim prvenstvom v Franciji. Njeno vodstvo je razkrilo, da bo tekmovanje v blagajno zveze prineslo vsaj 830 milijonov evrov. Ta znesek pričakovanega dobička je kar za 34 odstotkov večji kot na zadnjem tekmovanju pod okriljem Uefe, ko je bilo EP leta 2012 na Poljskem in v Ukrajini. Tekmovanji sta neposredno težko primerljivi, saj je zdaj ekip več, denarni sklad bogatejši, stroški izvedbe pa so bili pred štirimi leti večji. Za letošnje tekmovanje, na katerem prvič nastopa 24 ekip, so celotni prihodki po podatkih Uefe znašali 1,93 milijarde evrov, skoraj polovica iz televizijskih pravic, kjer se seveda močno pozna povečanje števila tekem (20 dvobojev več kot na zadnjem tekmovanju). Uefa bo 55 državam oziroma njihovim zvezam, ki so sodelovale v kvalifikacijskem ciklu in na euru, razdelila 600 milijonov evrov. Razkrila je še, da stroški izvedbe tekmovanja v Franciji znašajo 650 milijonov evrov, nagradni sklad za 24 sodelujočih ekip 301 milijon, 150 milijonov pa je seštevek odškodnin klubom za nastope njihovih zvezdnikov.
Nestrpnost do nogometašev
Nemška nacionalistka Beatrix von Storch je razburila domačo javnost, ko je na twitterju objavila zapis, da bi morda naslednjič na evropskem nogometnem prvenstvu morala nastopiti nacionalna reprezentanca Nemčije. Uporabila je izraz Nationalmanschaft namesto uveljavljenega Die Manschaft ter s tem kritizirala reprezentante, ki so potomci priseljencev. Po ostrem odzivu notranjega ministra Franka Henkela je von Storchova zbrisala zapis. Z rasističnimi opazkami so se temnopoltih nemških nogometašev lotili tudi nekateri člani njene stranke Alternativa za Nemčijo.
