Portugalci od šoka do evropske evforije

Na Portugalskem še naprej evforično slavijo svoje nogometne junake, ki so z osvojenim naslovom evropskega prvaka v Franciji spisali najmogočnejše poglavje njihovega nogometa. Finala proti gostiteljem pred 75.800 gledalci na Stade de France si ne bomo zapomnili po spektakularni igri, temveč v prvi vrsti po zmagovitem zadetku rezervista Edra v 109. minuti tekme, torej v drugem delu podaljška, potem ko je bilo po 90 minutah 0:0. Poznejši zmagovalci in njihovi privrženci pa so pravi šok doživeli v 25. minuti, ko je moral zaradi poškodbe levega kolena igrišče zapustiti prvi zvezdnik turnirja Cristiano Ronaldo, ki jo je skupil v dvoboju z Dimitrijem Payetom že v uvodnih minutah tekme. Ronaldo se je prelevil v asistenta selektorja Fernanda Santosa, v slačilnici in ob robu igrišča je spodbujal tovariše in jim vlival vero v konči uspeh tudi brez njega na zelenici. »To je najsrečnejši trenutek kariere. Srečen sem, presrečen. Na ta trenutek sem čakal od leta 2004 in poraza proti Grčiji. Molil sem, da mi bog nameni še eno priložnost. Vedno sem sanjal o naslovu, osvojenem z reprezentanco. Zdaj so se mi sanje uresničile. Zame in, verjamem, za vse Portugalce je to poseben trenutek, dan, ki si ga bomo zapomnili,« je dejal 31-letni Ronaldo, ki je na letošnjem euru dosegel tri zadetke: »Na žalost v finalu nisem veliko igral. Toda verjel sem v soigralce. Vedeli smo, da s pravim pristopom in dobro taktiko lahko premagamo močno Francijo.« CR7 je v Franciji postavil dva rekorda in enega izenačil. Postal je nogometaš z največ nastopi na evropskih prvenstvih (21) in nogometaš, ki je prvi zadel na štirih zaporednih prvenstvih stare celine. S skupno devetimi zadetki je tako ujel Francoza Michela Platinija, ki je svojih devet zadetkov dosegel na zgolj enem turnirju, EP 1984, ko je Francijo vodil do naslova prvaka.

Grdo za zmage

Enainšestdesetletni selektor Portugalske Santos je moral poslušati kritike, da njegovo moštvo igra neprivlačen nogomet, povsem podrejen rezultatu in zmagovanju. »Bi mi bilo všeč, če bi igrali lep nogomet? Da. Toda med lepim in biti doma ali grdim in biti tu raje izberem grdo,« ostaja pragmatičen Santos, ki še dodaja: »Vseeno je, ali smo spektakularni ali ne. Včasih igraš nespektakularno in zmagaš. Drugič igraš spektakularno in izgubiš.« Razkril je tudi svojo filozofijo dela, ki je omogočila osvojitev lovorike: »Zmeraj govorim, da smo ekipa in zmagujemo kot ekipa. Nikoli ne skrivam svojih zamisli. Vedno povem igralcem, kaj mislim. Imamo veliko talenta, veliko kakovosti, toda najprej moramo biti izjemna ekipa, teči moramo več kot nasprotniki, biti bolj osredotočeni.« Prekaljeni trener je ubral taktiko grške izbrane vrste iz leta 2004, ko je ta v lizbonskem finalu eura premagala prav Portugalsko. Grško miselnost je dobro usvojil, saj je vodil njihove klube in tudi reprezentanco v obdobju 2010–2014.

Zapravljene priložnosti

Medtem ko Portugalci uživajo v slavju, Francozi objokujejo zapravljeno veliko priložnost izjemnega rodu igralcev. Zdelo se je, da Francozi bolje nadzirajo potek tekme, po neuspešnih poskusih prvega strelca turnirja Antoina Griezmanna s šestimi zadetki, Oliviera Girouda in zelo aktivnega Mousse Sissoka je bila za srčni infarkt akcija rezervista Andre-Pierra Gignaca, ki je v sodnikovem podaljšku rednega dela že premagal portugalsko obrambo, a žogo poslal v vratnico. »Morda bom pozneje čutil ponos, toda zdaj sem zelo razočaran. Soigralcem sem hotel priskrbeti lovoriko, a nisem zadel. To je zelo kruto, a tudi čudovito po drugi strani. Med turnirjem smo doživeli posebno lepe trenutke, pa tudi žalostne. Iz tega se moramo nekaj naučiti. Danes smo dali vse od sebe, zato nimamo česa obžalovati. Vrniti se moramo še močnejši. Tokrat nam ni uspelo tako kot proti Nemčiji. Zadeli smo vratnico, sam sem imel priložnosti, skoraj sem zadel. Njihov vratar je bil zelo dober,« je Griezmann z grenkobo v glasu ocenjeval razplet finala. Zato pa se je s soigralci prešerno veselil portugalski najstnik Renato Sanches, ki je najboljši mladi igralec eura. Osemnajstletnik je v izboru premagal rojaka Raphaela Guerreria in Francoza Kingsleyja Comana. Sanches je najmlajši igralec, ki je kadarkoli nastopil v finalu EP. Proti Franciji je štel 18 let in 328 dni. V tem je prehitel rojaka Cristiana Ronalda, ki je leta 2004 na domačem EP štel 19 let in 150 dni.