PRIPRAVE

Zole ni zadovoljen, a se ne sekira preveč

Objavljeno 08. avgust 2013 11.19 | Posodobljeno 07. avgust 2013 22.16 | Piše: Drago Perko

Zoran Dragić si na domačem Eurobasketu želi, da bi slovenska reprezentanca posegla čim više.

Zoran Dragić je bil leta 2011 debitant v slovenski košarkarski reprezentanci, ki je na evropskem prvenstvu v Litvi zasedla sedmo mesto. Tudi Zole, tako ga kličejo prijatelji, je takrat pričakoval več in više, pa ni šlo, zato je na tokratni akciji toliko bolj željan tega, da se Slovenija na Eurobasketu bistveno približa samemu vrhu Evrope, če ga ne kar zasede. Naloga bo vse prej kot lahka. Forma in vzdušje pa se ustvarjata med pripravami, to je jasno tudi Zoranu.

»Vsaka zmaga šteje,« je hitel razlagati po koncu turnirja Skupine Laško. »Tokrat smo ugnali Srbijo, Turčijo in Latvijo. Z vsem sem zadovoljen, le z vročino ne,« z nasmehom doda in hkrati odgovorne opozori, da to niso razmere, v kakršnih bi smeli vrhunski košarkarji tvegati kariere. Na srečo sta fortuna in tisti tam zgoraj pazila na kolena, prepone in tetive košarkarjev, vsi pa so celi in zdravi zapustili savno dvorane Zlatorog. »Pa saj dvorana je povsem O. K., lepo nam je bilo. Tudi ljudi se je zbralo kar precej, čeprav sem menil, da jih bo več.« Z igro Slovenije je bil Zoran zadovoljen: »Napredujemo, za vse na evropskem prvenstvu bomo težak in konkreten zalogaj.« V isti sapi pa Dragić junior opozori, da je to še daleč od tistega, kar od igralcev pričakujejo, bolje povedano – kar zahteva selektor Božidar Maljković. »Minusi so, na nas je, da jih odpravljamo.« S svojo igro Dragić ni zadovoljen, a se ne vznemirja preveč – njegove minute in igre prihajajo. Ko bo formo ujel – pa naj jo ravno med Eurobasketom – , jo bo držal in sejal paniko v tekmečevih vrstah. »Vlogo imam dobro, rezerve pa so. Ne skrbite zame, vse bo prišlo na svoje mesto.«

Ni bil v šoku

Na zadnji tekmi v Laškem proti Turčiji je zmaga ostala nekako v senci boksarskega obračuna Zoranovega brata Gorana in Turka Doguşa Balbaya. Zoran je bil hipoma pri bratu, da ga brani in mu pomaga. »Nisem bil v šoku, to se zgodi, to je del športa,« pa iz muhe ni delal slona. Vesel pa je, da se je ekipa, čeprav brez dveh prvih playev – Jake Lakoviča in Gorana Dragića – odlično odzvala in odpihnila oslabljene Turke. »Klemen Prepelič in Nebojša Joksimović sta odlično opravila svoje delo,« Zoki podeli kompliment soigralcema za dobro opravljeno delo proti Turkom.

Štiriindvajsetletni Zoran je v pretekli sezoni po uspešni epizodi v novomeški Krki oblekel dres španske Unicaje, s katero je lani sklenil dveletno pogodbo. Po predčasnem slovesu trenerja Jasmina Repeše pa tudi Dragićev status ni več tako gotov, kot je bil.­ To potrdijo španski novinarji, prav tako tega ne skriva niti Dragić: »V prihodnjih dveh tednih bo vse jasno,« odvrne Zoran, ki bi moral v novi sezoni igrati pod taktirko Joana Plaze, ki je na jugu Španije zamenjal Hrvata Repešo.
 Preden se bo Dragić posvetil reševanju klubskega statusa, ga ta konec tedna čaka nastop v Beogradu; v soboto bodo na drugi strani vnovič Turki, to pot okrepljeni z Ersanom Ilyasovo in Ömerjem Aşıkom. »Nismo evforični, vemo, zakaj smo tukaj in kaj moramo storiti za skupno dobro. Turnir v Beogradu pa bo dal že nekaj konkretnejših odgovorov,« sklene Zoran Dragić, ki danes s soigralci z avtobusom in s šoferjem Janezom odhaja v Beograd.

Deli s prijatelji