V Celju je v soboto lilo kot iz škafa. Nebo se je odprlo in neusmiljeno pralo, lilo pa je tudi v dvorani Zlatorog. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so namreč v uvodni tekmi finala državnega prvenstva oprali Gorenje kar z izidom 35:25 (19:11). Lanski prvaki so že od začetka zaradi napornega ritma tekem utrujenim Velenjčanon vsilili svoj rokometni ritem, gostujoči trener Gregor Cvijič je že v 5. minuti pri izidu 4:1 zahteval minuto premora. A Celjani so s hitro igro iz velenjskih teles izpili še zadnje kaplje energije, Gorenjeva obramba je bila porozna, in izid se je nenehoma višal. Pri 13:7 (22. minuta) je Cvijič zahteval nov enominutni počitek, a pivovarji so že minuto pred koncem z 19:10 dosegli rezultatski višek v prvem polčasu.
V nadaljevanju v Gorenju ni bilo nobene iskrice več, v 44. minuti je bilo že dvanajst zadetkov razlike (28:16), končni izid 35:25 pa je moštvu iz Šaleške doline tudi dopovedal, da je bilo branjenje njihovih vrat na porazni ravni. V savinjskem moštvu je največkrat zadel Ivan Slišković, namreč šestkrat, Mario Šoštarič pa je bil s petimi zadetki eden v napadu redko razpoloženih Velenjčanov. Druga finalna tekma bo jutri v Rdeči dvorani, torej na velenjskih tleh, Cvijič pa bo iz izžetih varovancev imel težko nalogo v tako kratkem času najti moč za ustavitev poletnih, močnih, raztečenih in motiviranih celjskih rokometašev.
»Igralci za takšne tekme trenirajo, živijo. A sami konec koncev tudi nismo vedeli, kje smo dejansko proti Gorenju v tem trenutku. Velika dejavnika v rokometu sta vratar in igra v obrambi, tokrat sta bila v večjem delu na naši strani, to je tudi prineslo takšen rezultat. Želel bi si tudi, da bi zadržali 76-odstotno uspešnost pri strelih, kajti tudi to je ena od poti, ki pelje k zmagam. Če bi igrali zadetek za zadetek, se Gorenjeva utrujenost, težke tekme in poškodbe ne bi poznale. Verjemite mi, da fantje, ko pridejo do finala in ki osem, devet mesecev vadijo za to, pozabijo na vse in na igrišču dajo maksimum,« je bil trener Celja Branko Tamše zadovoljen s predstavo svojih varovancev.
Z RZS ni bilo klica
Manj razpoložen je Tamše postal, ko je bil govor o reprezentanci oziroma o novem selektorju. Njegove besede razkrijejo vse. »Povedal bom še enkrat in zadnjič, in če se bo kar koli zgodilo, potem se bom javil. In nočem ničesar več slišati o selektorju. Bil je govor o tem, da bi bila morda možnost, a tega nisem slišal od Rokometne zveze Slovenije, temveč od klubskega predsednika Bojana Cizeja, da sem v slovenski reprezentanci pomočnik enemu od vrhunskih strokovnjakov. Upravni odbor kluba je to zavrnil in s tem je za zdaj ta zadeva končana. Kar se pa tiče ljudi na rokometni zvezi, od njih vse do trenutka, ko to govorim, nisem dobil nobenega klica,« je bil neposreden celjski trener. No, slovensko izbrano vrsto naj bi prevzel Črnogorec Veselin Vujović, ki je še pred dnevi morebitno selektorsko funkcijo v pogovoru za hrvaške medije zanikal in namignil, da sta za slovensko klop glavna Tamše in Španec Raul. Tako torej Vujović, Branko Tamše pa je bil vedno pokončna osebnost in tudi tokrat dokazuje, da ima pravi, ne le rokometni, karakter.
Celjski vratar Matevž Skok je v soboto zbral deset obramb in dodal svoj del v zmago, ki je bila lažja, kot se je pričakovalo. »Tokrat se lahko veselimo, vodimo z 1:0. A v torek je druga tekma, moramo obrniti list in gledati le naprej.« Gorenjev trener Gregor Cvijič se je med drugim zavedal, da deset zadetkov razlike seveda ni objektivno merilo obeh moštev. »Izid je dejansko previsok, a žal je bil ta tokrat odraz razmerja na igrišču. Smo utrujeni, oni so sveži, nismo bili na ravni tega derbija. Ni kaj veliko razglabljati, treba se je pripraviti za naslednjo tekmo doma in pri tem ni veliko filozofije,« je strnil. »To tekmo moramo hitro pozabiti. Nabrati si moramo moči, morda v torek sploh ne more biti slabše, kot je bilo tokrat. Igramo pred domačim občinstvom, imeli bomo drugačen pristop,« je dodal velenjski igralec Mitja Nosan.