LJUBLJANA – Slovenski namizni tenis v evropskih in svetovnih merilih spet koraka proti vrhu. Mlada slovenska dragulja Darko Jorgić in Deni Kožul sta namreč po nizu žlahtnih uspehov tudi na premiernem evropskem prvenstvu za namiznoteniške igralce do 21. leta starosti v Sočiju s kakovostno igro dosegla to, da so jima za vrat obesili odličji, in sicer bronasti za tretje mesto v posamični konkurenci. Oba sta imela precej smole; Hrastničan Jorgić je v polfinalu proti poznejšemu prvaku, Hrvatu Tomislavu Pucarju, že vodil z 2:1 v nizih, imel v četrtem in petem priložnost, da bi tekmo povsem zasukal v svoj prid, a Pucarjeve žogice so se srečno dotikale roba mize. »Tudi to je del igre v namiznem tenisu. Po 2:1 v nizih sem v četrtem še vodil z 10:8, nato je prišla tista srečna točka zanj. V tistem trenutku se jeziš, a potem se zaveš, da je to del športa. Tokrat mi pač ni bilo usojeno,« je najprej zrelo ocenil Darko Jorgić, v Sloveniji član NTK Krka iz Novega mesta pa je denimo med svojimi igralskimi vrlinami izpostavil bekhend. Logatčan Deni Kožul je v drugem polfinalu proti Nemcu Dangu Qiuju po narekovanju ritma in z vrhunsko igro na polrazdalji prišel že do vodstva s 3:1. A Qiu je spremenil način igre, dvoboj obrnil v svojo korist in na koncu zmagal s 4:3. »Po dvoboju sem se zavedel, da bi moral v ključnih trenutkih razmišljati le o igri, ne pa o rezultatu. Malokrat sem igral tako pomembna srečanja in vse to je zelo dobra izkušnja za naprej,« je odigrano v Sočiju ocenil Kožul.
No, oba naša upa pa denimo zaradi že zdaj zelo visoke kakovosti nastopata tudi za klub v tujini, italijansko Carraro, ta na Apeninskem polotoku vodi v prvoligaški konkurenci. V naslednji sezoni se Jorgiću nasmiha igranje v nemški prvi ligi, Kožulu v drugi. S katerim koli klubom bosta že podpisala, je jasno, da jima bo osnovna baza za vadbo še vedno namiznoteniški center na Otočcu, v Nemčijo bosta odhajala le na tekme. »Razmere na Otočcu so res vrhunske, lahko vadimo, kolikor želimo, tudi fitnes je na voljo. Preskok v člansko konkurenco bo težak, glede na to, da sem bil zadnje leto še mladinec. A treniral bom, dal vse od sebe in poskušal narediti vrhunski rezultat,« meni Darko Jorgić, Deni Kožul pa je dodal: »Treninge v naslednji sezoni bom povezal tudi z nemškimi pri Bojanu Tokiću v Saarbrücknu, a ne bom se odločil povsem svojeglavo, kajti to ni ključ do cilja. Še naprej bom zaupal vrhunskima trenerjema na Otočcu Andreji Ojsteršek Urh in Jožetu Urhu, skupaj bomo pripravili načrt in upali, da bomo v prihodnosti osvajali članske kolajne. Pot do takšnih rezultatov je bila že doslej in bo tudi vnaprej takšna z veliko odrekanja in trdega dela. No, za prvo leto je bila igralna konkurenca v Italiji v redu, vendar menim, da imajo igralci v Nemčiji le večjo perspektivo,« je poudaril forhendaš Deni Kožul, oba z Darkom Jorgićem sta desničarja, pa tudi pokroviteljsko, kar zadeva opremo, pod okriljem Tibharja. Sta pa že pomembna igralca slovenske članske izbrane vrste, ki se bojuje za nastop na EP.
Vrnitev v prvi razred
Jorgićev in Kožulov selektor in vodja otoškega centra Jože Urh je bil pri oceni stanja in doseženega še posebno zanimiv in barvit. »Pritok igralcev pri nas ni ne vem kako velik, na talente moramo čakati. Nato pa jih zgrabiti in naučiti vrhunskosti. Domače trenersko znanje je prevečkrat podcenjeno, znanje namreč imamo, da ta fanta še razvijemo. Andreja je najboljša trenerka v Sloveniji, a vse to na Otočcu ni družinski projekt. Zame obstajajo le dobri ali slabi projekti,« je bil odkrit Urh.
Marjan Hribar, predsednik Namiznoteniške zveze Slovenije, je k vsemu dodal še zelo zanimiv finančni vidik. »Smo majhna zveza v primerjavi s poljsko, madžarsko, francosko, nemško in z njihovimi proračuni, s kakršnimi delujejo. Madžarska zveza ima desetkrat večji proračun od nas, a je bila na evropskem prvenstvu v Sočiju daleč od odličja,« zna povedati Hribar, dodal pa je še: »Vse bomo storili, da se vrnemo v prvo kategorijo slovenskih športnih panog.« Izvršni odbor NTZS bo 5. marca na seji odločil o višini nagrad za slovenska bronasta fanta zlate namiznoteniške roke.