Železni triatlonec David 
hoče priti na Havaje

V triatlonskih krogih 29-letnega Velenjčana Davida Plešeta sicer dobro poznajo že nekaj let, v zadnjem pa je med temi supervzdržljivimi fanti in dekleti postal še pomembnejša faca, saj je začel nizati uspehe na prestižnem tekmovanju Ironman. Lani je prvič nastopil med železnimi možmi z vsega sveta v Celovcu, ko so v Vrbskem jezeru preplavali 3,8 kilometra, nato prekolesarili 180 km in za konec še tekli na maratonski razdalji (42,195 km). Osvojil je presenetljivo peto mesto, jeseni pa se je udeležil še Ironmana na Floridi, kjer je odlično pripravljenost potrdil s četrtim mestom. Sledil je nastop v Mehiki, a je odstopil zaradi okvare kolesa, nato pa je prišel drugi nastop v Celovcu pred dvema tednoma, kjer se je s tretjim mestom ter časom 8 ur, 19 minut in 13 sekund zavihtel na zmagovalni oder. Prišla je torej potrditev, da je postavni, 191 centimetrov visoki atlet nared za velike rezultate v tej strahospoštovanja vredni disciplini.

Slišalo se je povsem logično, ko je po velikem uspehu na avstrijskem Koroškem ob kavici v prestolnici razlagal svojo športno pot. »Bil sem resnično hiperaktiven otrok. Z bratom sva trenirala tenis pa smučanje, igral sem tudi košarko. Bili smo prvaki v Šolski košarkarski ligi, nekaj časa sem igral tudi za velenjsko Elektro. Vmes sem tekal na atletskih krosih, kjer sem kazal veliko vzdržljivost, bil sem tudi pri tabornikih, kjer mi je šlo dobro v orientacijskih tekih. Nikakor se nisem mogel odločiti zgolj za en šport. Očitno se je že takrat pokazalo, da potrebujem nekakšno kombinacijo športov,« je otroško razposajenost opisal David, ki je s prehodom v najstniška leta najraje obiskoval fitnes in oblikoval telo. Sledil je študij na pravni fakulteti v Ljubljani, potem pa ga je zajel nov val športnega navdušenja. »Na televiziji sem spremljal olimpijski triatlon iz Aten leta 2004. Vse skupaj se mi je zdelo zelo privlačno in preprosto. V hipu sem se odločil, da bom poskusil. No, hitro sem ugotovil, da za doseganje vrhunskih rezultatov na mednarodni sceni le ni tako preprosto. Hkrati sem se preselil na fakulteto za šport. Toda usklajevanje treningov s študijskim programom ni bilo preprosto, po jutranjem dveurnem plavanju sem moral, denimo, obvezno na gimnastične vaje. In seveda sem se razbil. Precej profesorjev mi ni šlo na roko, vse je bilo togo, konservativno organizirano. Tako sem se posvetil triatlonu. Vsako leto sem nekaj dodajal, večal obseg in izboljševal kakovost treningov,« je povedal takrat sveže motivirani član Triatlonskega kluba Ljubljana.

Bliskovit razvoj

V silni začetniški vnemi se je udeležil prvega olimpijskega triatlona na Bledu (1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka) kar z gorskim kolesom, na katero si je nadel tanjše gume, potem mu je odpadla gonilka, a se ni predal. Triatlon je končal s časom 2 uri in 42 minut, že naslednje leto je ta čas popravil kar za 36 minut, letos je na državnem prvenstvu zmagal s časom 1:49.15. Za boljšo vzdržljivost se je začel udeleževati maratonskih tekov, v klubu je treniral plavanje, vse bolj je napredoval tudi v kolesarjenju. Pred leti mu je začel z nasveti pomagati prekaljeni Uroš Velepec, šef slovenskih biatloncev in nekdanji uspešni triatlonec. Začela sta delati za projekt olimpijske igre 2012 v Londonu, a to je zahtevalo veliko denarja. Za udeležbo na OI je namreč treba nastopati na tekmah svetovnega pokala in svetovne serije po vsem svetu, da si z uvrstitvijo na svetovni lestvici lahko zagotoviš nastop na OI, kamor gre 50 najboljših. »Ob tem pa se zavedam, da v tej konkurenci nisem pri vrhu v plavanju. To je le nekakšen sprint, pri olimpijskem triatlonu pa je dovoljeno kolesarjenje tudi v zavetrju, kar je pri Ironmanu strogo prepovedano. Tako lahko najboljši plavalci ohranjajo prednost na kolesu, čeprav jim gre v tej disciplini slabše. Preprosto se naredi vlak in vsi smo skupaj,« pojasni David, ki kljub temu še ni opustil želje po nastopu na največjem tekmovanju: »Če se pokaže priložnost za Rio de Janeiro 2016, jo bom zagrabil. Točke bi moral začeti zbirati že dve leti prej.«

Na Švedskem lovi SP

Njegova trenutna realnost je Ironman – za zajtrk, kosilo, večerjo in še vmes. »Športniki s tako močno voljo in samodisciplino so prava redkost,« je dejal Velepec. Pleše je trenutno 76. na svetovni lestvici, če bo hotel nastopiti na oktobrskem svetovnem prvenstvu na Havajih, bo moral priti med najboljših 50. Zdaj gre v lov na nove točke, 17. avgusta bo tekmoval na Švedskem, kjer bi rad 1680 točkam za 3. mesto v Celovcu dodal še vsaj 1000 novih, torej mora priti med deseterico najboljših. »To mi lahko uspe na račun plavanja in kolesarjenja (lani je zmagal na Maratonu Franja, op. p.). Pri teku me še ovira poškodba dimelj, tako da ne morem normalno trenirati. Vseeno mislim, da bom zdržal,« ostaja optimističen železni David, ki ima med najintenzivnejšimi pripravami do 35 ur treninga na teden. Pri tem vse bolje spoznava svoje telo in psiho, vse bogatejše je njegovo znanje na področju prehranjevanja (kuha si sam ali pa je gost v hotelu mama), popravlja se tudi logistika. Prav v teh dneh kot član avstrijskega kluba, ki mu pokriva stroške potovanj in startnin, testira novo kolo v Salzburgu. Tako bi znal v švedskem Kalmarju spet mešati štrene tistim povsem pri vrhu.