Tisoč in ena noč je zbirka arabskih pravljic, pripovedk, novel, anekdot in humoresk. Selektor slovenske rokometne reprezentance Boris Denič pa ima tisoč in eno težavo. Pred petkovim začetkom svetovnega prvenstva v arabskem Katarju, Slovenija se bo merila s Čilom, ima v svoji izbrani vrsti pravo bolnišnico, sedemnajst izbrancev, ki bodo odšli v Perzijski zaliv, pa bo določil v zadnjem dnevu pred sredinim odhodom z zagrebškega letališča. Sive lase mu povzročajo poškodbe Klemna Cehteta (mečna mišica), Mateja Gabra (levo koleno) in Uroša Bundala (mišica); Cehteta včeraj zaradi pregleda, magnetne resonance, ni bilo na uradni reprezentančni predstavitvi. »Imamo veliko težav, dosti poškodovanih igralcev. A cilji ostajajo isti, preboj v kvalifikacije za olimpijske igre. Ne glede na to, v kakšni postavi bomo odšli na svetovno prvenstvo. Tudi če bi bili popolni, ne bi bilo lahko,« je nekdanji vratar in zdaj selektor poudaril, s čim se mora pred Katarjem najbolj ubadati. Gaber in Bundalo sta ključna igralca osrednjega obrambnega bloka, Cehte pa je po poškodbah Boruta Mačkovška in Nenada Bilbije – oba Denič niti na klical na priprave – edini pravi adut na položaju levega zunanjega igralca.
Ne more jih
obdati z vato
Ruvanje in tekanje z orjaškimi Vikingi na zadnjem, danskem pripravljalnem turnirju – tam sta se žogali še Švedska in Islandija – sta torej zdravstveno dodatno stali slovenski tabor. »Poškodbe niso bile plod igre. Sebastiana Skubeta je zabolela ahilova tetiva, a še sam ne ve, zakaj. Jure Natek se je vrgel za žogo in padel na koleno. To nista poškodbi, ki bi prišli v obdobju igre, da so nas, denimo, pretepli. Tveganje pa je vedno prisotno. Ne morem jih obdati z vato, moramo imeti pripravljalne tekme. Danski turnir je bil vrhunska preizkušnja. Tam ni bilo več skrivanja, moral si se razgaliti, pokazati svoje dobre in slabe strani. Edino, s čimer sem lahko zadovoljen, je to, da smo igralno rasli iz tekme v tekmo. Po posamični plati in po kolektivni. To pa je v bistvu tisto, kar me je zanimalo,« je Boris Denič med negativo poiskal tudi pragmatično pozitivne detajle. »Dancem smo lahko igralno odgovarjali 22 minut, Švedom približno 50, proti Islandiji, po osebnem mnenju, pa smo nesrečno izgubili drugo točko. Z moje strani in s strani fantov tu ne vidim nekega sproščenega igralnega razmišljanja. To je proces, ki se ga mora opraviti. Glede potnikov za Katar pa nimamo kaj prehitevati. Preprosto, Cehte je šel na magnetno resonanco, v torek gre nanjo Gaber, Bundalo gre na ultrazvok. V tem trenutku dobesedno ne vem, kakšno je njihovo zdravstveno stanje. Zdravniško službo bom poslušal, kako se bo odločila o tem,« Denič kljub vsem črnim oblakom upa na dobre novice.
Koleno je trdno
»V torek ob sedmih zjutraj imam še eno magnetno resonanco, takrat bo vse jasno. Reči pa moram, da se počutim odlično, koleno je trdno, tudi ne zateka več. Čutim le še nekaj pritiska, a to je tudi vse. Imam še dva treninga, da se uigram z ekipo, v polnem režimu vadbe bom deset, petnajst minut, kolikor bom sposoben. Menim, da bo to dovolj, ampak gotovo je, da bom na svetovnem prvenstvu potreboval kakšno tekmo, da se dokončno uigram z moštvom. Čile bi bil idealen tekmec za kaj takšnega, a menim, da ne bomo ničesar tvegali. Moje koleno pač ni stvar za tveganje, da se, denimo, dokončno poškodujem,« je svoje zdravstveno počutje opisal Matej Gaber. Njegov krožnonapadalski kolega Uroš Bundalo pa je dodal: »Počutim se bolje, v torek me čaka še zadnji pregled, kjer mi bodo prižgali zeleno ali rdečo luč. Še sam ne vem, ali bom odšel na svetovno prvenstvo, ali ne. Zdravniška služba se trudi, da bi me pozdravila, upam, da bom zaceljen, ko bom končal pregled. Selektor tudi ne bo tvegal, da bi v Katar peljal nekoga napol pozdravljenega. Če bo zelena luč, bom šel na prvenstvo, če bo rdeča, ga bom žal moral izpustiti. Gotovo je, da ima vsak željo iti na to svetovno prvenstvo, da bi tam, kljub temu da nam morda manjka še kakšna tekma, dal svoj maksimum in na igrišču pustil srce. Seveda pa je zdaj vse odvisno od zdravniške službe.«