KRANJSKA GORA – Slovenska košarkarska reprezentanca v Kranjski Gori pili formo in uigrava svoje vrste, da bi orkester Jureta Zdovca na svetovnem prvenstvu v Španiji iz sebe zvabil prijetne melodije in poteze. V ekipi v dvorani Vitranc sta tudi 19-letna Aleksej Nikolić in Matic Rebec, ki sploh prvič okušata slast članske reprezentance. Sta najmlajša in najmanjša. Četudi je na pripravah 14 igralcev, ducat pa jih bo potovalo v Španijo, je jasno, da bo eden od golobradih, torej Matic ali Aleksej, med potniki na svetovno prvenstvo.
Ob Goranu in Jaki
Tega selektor Zdovc ne skriva, pred dnevi pa je to javno oznanil: »Če ne bo prišlo kaj vmes, bo eden od njiju zagotovo odšel na svetovno prvenstvo,« pravi nekdanji izjemni branilec, ki na velikem tekmovanju želi imeti na voljo tri organizatorje igre. Prva violina na tem mestu je as Phoenixa Goran Dragić, ki ga bo menjal novopečeni član nemškega Ulma Jaka Klobučar, tretje mesto pa je rezervirano za slovensko košarkarsko prihodnost. Čeprav je Zdovc na prvih tekmah preizkusil še nekaj različic, na mestu organizatorja je zaigral tudi Domen Lorbek, je bolj ali manj odločen, da v Španijo pošlje specialista, ne pa da krpa to sila pomembno igralno mesto z nekom po sili (razmer).
Matic in Aleksej sta se reprezentanci pridružila po koncu evropskega prvenstva ekip do 20 let. Slovenija je na Kreti zasedla 12. mesto, Rebec pa je nase opozoril z nenavadnim dosežkom: z devetimi podajami na srečanje je dosegel rekord vseh časov na EP do 20 let – takšnega izkupička ne beležijo niti na članskih prvenstvih. Bil je imenovan v prvo peterko tekmovanja, tekmovanje sklenil še s 14,2 točke in 5,3 skoka na srečanje. Nikolić je na istem tekmovanju 12,6 točke pristavil 3,2 skoka in 4,2 asistence. Ker sta jutri slovenske košarke, jima je Zdovc minutažo ponudil tudi v članski vrsti, kjer pa je uvodne pohvale doživel Nikolić. »Tokrat moram pohvaliti Alekseja Nikolića, ki je izvrstno odigral svojih nekaj minut,« je bil zadovoljen Zdovc po obračunu Slovenije in Kitajske.
Do inteligence in mišic
Oba prihajata z Notranjskega, rojena sta bila v Postojni. Na Matica Rebca so ponosni v Pivki, na Alekseja pa v Postojni. Rebec je slab mesec starejši (24. 1. 1995 in 21. 2. 1995), Nikolić pa 11 centimetrov višji (180 cm in 191). »Z Aleksejem Nikolićem se poznava že od mladih let in sva veliko nastopala skupaj tudi v mlajših reprezentancah,« pravi Rebec. Temu so nekateri košarkarski strokovnjaki očitali pomanjkanje centimetrov, vendar te vešče in sila hitro nadoknadi z na trenutke morda celo nerezonskimi meti za tri točke, a se lahko pohvali z dobrim izkoristkom ter izvrstnim občutkom za podajo. Matic (v Domžale se je preselil leta 2010) se je zadnji dve sezoni kalil v članski vrsti Heliosa, kjer je pod taktirko Zmaga Sagadina napredoval in postal vodja ekipe. Pod njegovim vodstvom se je priučil košarkarske inteligence, pri delu s kondicijskim trenerjem Klemnom Zaletelom pa je pridobil prepotrebno mišično maso. Moštvo se je prebilo do lige ABA, a se novi lastnik ni odločil za ta korak. Za nameček so pred dnevi propadla še pogajanja (Helios je Olimpiji že sporočil, koliko bo znašala odškodnina) na relaciji Helios–Union Olimpija. Zmaji so hoteli Rebca, a si je uprava Domžalčanov zadnji hip premislila. Rebčev zastopnik Pero Dujmović iz agencije Pepi Sport je zaradi tega ogorčen, Rebec pa krepko razočaran, saj se je že videl v Olimpijini slačilnici.
Dvakrat v evroligi
Alekseja Nikolića poleg prodora odlikujeta dober met in pregled nad igro. Kariero je začel v Postojni, bil član Zlatoroga, kratek čas pa je treniral v Grosupljem. Jeseni 2011 je odšel v Sarajevo v tamkajšnji klub Spars. Dvakrat je igral na mladinskem turnirju evrolige, z ekipo se je iz druge lige BiH uvrstil v prvo, minulo sezono pa sklenil z bojem za ligo ABA. Uvod v sezono 2013/2014 mu zaradi težav s hrbtom ni ostal v prijetnem spominu, v nadaljevanju pa je dobro vodil peterko ambiciozne sarajevskega moštva, ki je želelo celo kupiti posebno vabilo za ligo ABA. Nad Nikolićevo kariero bdita agencija Wassermann Media Group in njegov zastopnik Sead Galijaševič. »Upam, da bova še naprej tako napredovala in še veliko preigrala skupaj v članski reprezentanci,« pravi Matic, ki meni, da med njima vlada rivalstvo. »To je res, ampak konkurenca je zdrava, takšno pa je tudi najino rivalstvo.«
»Vesel sem, ker sem poleg. Tu sem, da izpolnim, kar se od mene pričakuje,« nadaljuje Aleksej, ki je vesel vsake minute. »Takšna priložnost je dragocena. Pridobivam tudi gotovost. Moja naloga je, da naredim, kar od mene pričakuje selektor.« S tem, ali bosta v letalu za svetovno prvenstvo, si Aleksej in Matej ne belita glave. Vesta, da sta tu, da se učita, spremljata, gledata ter črpata bogate izkušnje od Gorana Dragića in soigralcev.
Ne bežati od odgovornosti
»Pri organizatorjih igre smo imeli v zadnjih letih kar krizo, zdaj pa sta tu Matic in Aleksej, pred njima je še svetla prihodnost,« meni Miro Alilović, ki velja za enega največjih strokovnjakov za delo z mladimi v Sloveniji. »Fanta sta v minuli sezoni igrala v močnih članskih ligah, v klubih pa sta imela vodilno vlogo in konkretno minutažo. To je ključno za njun razvoj,« nadaljuje Alilović, ki opozarja na točko, ko se bosta morala fanta odločiti za menjavo okolja. »Morda sta sedanja kluba že prerasla. V vsakem primeru ju čaka še precej trdega dela, pri čemer ne smeta bežati od odgovornosti. Predvsem pa morata še naprej zoreti in igrati.«