ZAGREB – Streljaj iz Ljubljane, le dobra ura vožnje je do Zagreba, živi in ustvarja nekdanji košarkarski trenerski mag Mirko Novosel. Danes šteje 78 let, sprejme nas na svojem domu v centru mesta. »Sem v zasluženem pokoju, pogosto pa hodim na košarkarske tekme. Z nasveti pomagam mladim trenerjem, med njimi tudi Veljku Mršiću, ki danes vodi Cedevito, in trenerju Cibone Damirju Mulaomeroviču,« za uvod izvemo, kako minevajo dnevi, tedni, meseci. V dolgih letih se je nabralo obilo spominov v karieri pravnika, športnika, direktorja in trenerja.
Vez s Slovenijo Mirko Novosel je tesno povezan tudi s Slovenijo. Proti Ivu Daneuu je igral, zelo ga ceni. Na njegovi lestvici priljubljenosti je na prvem mestu zagotovo pokojni Boris Kristančič, s katerim je Novosel izvrstno sodeloval. Legendarni Kristo je bil predsednik strokovnega sveta Košarkarske zveze Jugoslavije. Novosel ima dobro izkušnjo tudi z Janezom Drvaričem, ki je bil njegov asistent na olimpijskih igrah leta 1984, potem pa tudi trener Cibone. »Ne bi ga pripeljal v Zagreb, če Janez ne bi bil tako dober,« Novosel podkrepi svoje misli. »Najbolj talentiran igralec v Sloveniji je bil zagotovo Borut Bassin, za njim pa takoj Peter Vilfan,« še navrže Novosel. |
Začel s klavirjem
Novosel je bil star tri leta, ko mu je umrla mati. Pri šestih se je zapisal košarki. Toda sprva je igral klavir. A med urami glasbene vzgoje je s hrepenenjem gledal na igrišče, kjer so njegovi vrstniki igrali košarko. Odločil se je, da ne bo pianist, ampak košarkar. Prvih šest mesecev doma niti niso vedeli, da Mirko (ime je dobil po dedu) trenira košarko. Kar 14 let je bil član zagrebške Lokomotive, s katero je leta 1961 na zadnji tekmi sezone izgubili naslov državnega prvaka. Odločilen poraz jim je v neposrednem obračunu za prvo mesto prizadejala ljubljanska Olimpija, bilo je 81:78. Morda bi bilo drugače, če ne bi Novosel ves teden ležal z angino v postelji. Vmes je opozoril nase in prišel v jugoslovansko reprezentanco, s katero je postal balkanski prvak. Selektor je bil košarkarski doajen Aco Nikolić. Za tem je šel Mirko med sodnike, vmes je končal študij prava, pri sodniki pa prišel do zvezne ravni. Leta 1967 so ga prepričali, da je prišel v Lokomotivo, ki jo je prevzel dan po tem, ko je v Beogradu odsodil tekmo zvezne lige med OKK Beograd in Olimpijo. Na svoji bogati trenerski poti med letoma 1967 in 1993 je vodil dva kluba – Lokomotivo oziroma Cibono ter italijanski Napoli (med letoma 1988 in 1990). Trikrat je bil državni, sedemkrat pa pokalni prvak Jugoslavije. Leta 1985 je s Cibono postal klubski prvak Evrope in bil izbran za trenerja leta na stari celini, dvakrat je osvojil pokal pokalnih zmagovalcev. Po štirih letih v Lokomotivi (1967–1971) se je podal na selektorsko pot. Začel je z mladinci (1971/1972), nadaljeval s člani (1972–1976), vmes pa je prišel za devet let k Ciboni (1976–1985). Vmes je bil s člansko reprezentanco zlat (leta 1980) in bronast (1984) na olimpijskih igrah. Leta 1993 je do brona na EP popeljal hrvaško reprezentanco, pred upokojitvijo je bil tudi selektor Belgije. V letih 1971, 1972 in 1973 mu je uspel neverjeten tris – evropski prvak je postal s kadeti, mladinci in člani. Je eden od samo štirih trenerjev na svetu, ki so osvojili tri olimpijske medalje ali več. Leta 2007 je bil sprejet v hišo slavnih v ameriškem Springfieldu.
Opazil Mesička
Novosel je bil svojčas zelo vpliven mož zavoljo svojih imenitnih povezav z nekdanjim generalnim sekretarjem Mednarodne košarkarske zveze (Fiba) Boro Stankovićem. Danes so ti časi mimo. Žal je košarkarska realnost takšna, da ga jezi in razburja. »Muči in jezi me situacija, v kateri se je znašla košarka,« prizna. »Najbolj me je prizadela poteza Košarkarskih zvez Slovenije in Hrvaške, ki sta se odločili, da morajo vse ekipe odigrati domačo ligo od samega začetka. S tem je HKS uničil Zadar, Cibono in Cedevito. V Srbiji tega ni, prav tako ne v Črni gori. Cibona je tako na primer odigrala devet tekem v 15 dneh. Podobno Olimpija. To je proti vsem zakonom narave in športa. Najbolj žalostno pa je, da je v teh dveh ekipah precej mladih igralcev, ki pa ne morejo napredovati brez treninga. A Cibona in Olimpija časa za trening nimata,« odpre dušo in s prstom pokaže na mladega asa Olimpije Blaža Mesička. Pozorno ga je spremljal na zadnji tekmi med Cibono in Olimpijo. »Mali (v mislih ima Blaža; op. a.) bi lahko bil sijajen igralec, ne vem, od kje se je vzel. Ima roko, vidi vse... S pravim treningom, trenerjem in programom bi se lahko super razvil. V prvi vrsti se mora naučiti elementarnih stvari: podajanje, tega ne zna nihče, met, prodor, obramba. Okrepiti mora svoje telo,« svetuje Novosel Olimpiji v upanju, da izkleše igralca in ga proda.
Še ena katastrofa
»Poleg nemogočih urnikov in potez hrvaške in slovenske zveze se naša košarka sooča še z eno katastrofo – to je spor med Fibo in evroligo, ki se vleče že 15 let,« se Novosel ozre v preteklost, ko je bil tudi sam močno vpleten v dogajanje. Zelo aktiven je bil pri tem, da bi zbližal stališča Fibe (ki je imela takrat suproligo) in evrolige. V suproligi je nastopalo 20 ekip, tudi Panathinaikos, Maccabi, CSKA. »Imel sem celo dogovor z Olympiakosom in Virtusom, ki sta se bila pripravljena priključiti suproligi. Februarja 2001 smo se srečali v Münchnu. Klube so zastopali lastniki, ki so želeli v svoje roke televizijske pravice. Bora Stanković je bil tiste tedne v težki osebni situaciji; umirala mu je žena, za nameček je bil na poti v zaslužen pokoj. Za zahteve klubov ni imel posluha, zgodila se je dokončna delitev med Fibo in evroligo,« je Novosel spomnil na leto 2001 in mrzli februar, ki je razklal košarkarsko Evropo. V luči teh dogodkov prizna, da je pričakoval več od novega šefa Fibe, Turka Turgaya Demirela. »Fiba ima veliko moči zaradi reprezentance, a tega ne vpliva ne izkoristi,« se Novosel javno sprašuje, zakaj Fiba ne udari po mizi. Predvsem zato, ker mu ni pogodu početje Jordija Bertomeua, ki je za 10 let pod svoje okrilje vzel kar 11 najboljših evropskih klubov. Novosel nam je zatrdil, da upa staviti, da nekaj teh klubov, ki imajo pogodbo z evroligo, izteka pogodbe ne bo dočakalo.
Sporni Američani
»Liga NBA ima popoln nadzor nad evropsko košarko,« Novosel kritično gleda tudi na vpliv severnoameriške lige. Jezen je na številne skavte, ki hodijo po Evropi in polnijo glave mladim igralcem, da golobradi odhajajo v ZDA in tam potem obsedijo na klopeh za rezervne igralce. Opaža, da ima tudi liga NBA težave sama s sabo, ker dovoljuje, da vanjo prihajajo igralci brez univerzitetne izobrazbe. To se ne vidi le na parketu, ampak tudi pri osebnosti. »Včasih so bili igralci lige NBA veliki gospodje, danes ne več. Ostajajo tudi brez vrhunskega drila in vadbe, ki ga zagotavlja le študentska liga NCAA,« je jasen. Potem se z Novoselom spustimo na regionalno raven. »Liga ABA je naša nujnost! Male države ne morejo imeti lastnih močnih prvenstev, kot si želijo,« meni starosta svetovne košarke. Moti ga, da je liga ABA od samega začetka marginalizirala domače lige. »Že takrat sem predlagal, da bi domača tekmovanja potekala od septembra do decembra, potem pa bi najboljši klubi do konca nastopali v regionalni ligi. Kdor pa se tja ne bi uvrstil, bi meril moči v razvojni ligi, kjer bi igrali le domači igralci,« razkrije eno svojih idej naš sogovornik, ki ga moti tudi to, da slovenski in hrvaški državni prvak nimata direktnega mesta v najboljši evropski ligi.
Novosel je bil znan tudi kot izvrsten organizator, njegove sposobnosti so se pokazale tako pri vodenju košarkarskih ekip kot pri organizaciji univerzijade leta 1987 v Zagrebu in direktorovanju v nogometnem klubu Dinamo Zagreb (med letoma 1997 in 2000). Poudari, da je bila košarka leta 1992 najbolj priljubljen šport v Evropi. Že takrat je predlagal, da se ustanovi t. i. liga EBA. V njej bi nastopali najboljši evropski klubi, ki bi v končnici zaigrali v domačih tekmovanjih. »Uefa nas je prehitela, nogomet pa je na sporedu od ponedeljka do nedelje. Košarka pa je v situaciji, v kakšni pač je,« razočaran ocenjuje Novosel. Pa ni to edino, kar ga jezi. »Kar alergičen postanem, ko vodim današnje trenerje in vidim, kako igralcem rišejo akcije na tablo. Nikoli je nisem uporabljal. Imeli smo jasno določena pravila in principe, znotraj teh se je igralo, igralci pa so sami reševali situacije na parketu. Si vi predstavljate, da bi jaz Krešu Čosiću, Draženu Petroviću ali pa Moki Slavniću narisal, kako bomo igrali? Nisem, ker bi jih užalil. Pa saj nimamo robotov,« je Novosel jezen, ker je danes toliko predvidljivosti v evropski košarki. »Spomnim se, pred leti sem gledal Olimpijo na eni od minut odmora. Trener je risal. Dva igralca sta gledala zmajčice, dva sta mahala publiki, dva nista razumela, drugi pa so poslušali... Bistveno je, da se košarkarja nauči, da igra in razmišlja s svojo glavo,« slikovito opiše Novosel, ki še danes ni prebolel izgube Krešimirja Čosića, ki ga je vzela bolezen, ter Dražena Petrovića, ki je tragično končal na nemški avtocesti. Potem se je naš čas za klepet iztekel. Mirko je odhitel na pogreb soseda. To je življenje.
Poročen od leta 1964 Novosel je poročen z Jasenko Kolin od leta 1964, v zakonu sta se jima rodila dva sinova. Prvi je leta 1972 na svet prišel Vladimir, štiri leta pozneje pa še Krešimir, ki je danes direktor regionalne lige ABA. Leti 1972 in 1976 si je Novosel zapomnil tudi zaradi svojih uspehov na trenerski poti; pred 44 leti je z mladinci Jugoslavije postal evropski prvak, leta 1976 pa olimpijski podprvak v Montrealu. |