Za Kozmusa odličje ostalo v kozmosu

Slovenski atleti in atletinje so se z evropskega prvenstva v Zürichu vrnili brez žlahtne nagrade, uvrstitve pa so stvarni kazalnik aktualnega trenutka kraljice športov pod Alpami. Zadnji adut za odličje je bil Primož Kozmus, a je v metu kladiva zasedel šesto mesto z najboljšim dosežkom 77,46 m. V finalu je bila predzadnjega dne švicarskih bojev tudi Snežana Vukmirović v troskoku, tekmovanje pa je končala kot sedma (13,82 m). Na pet kilometrov je nastopila Sonja Roman in v rekreativnem ritmu nastopajočih odstopila.

Kozmus je imel že pred finalom obilo težav. »Na ogrevanju sem kladivo vrgel v mrežo, zato sem se odločil, da bom imel v prvem metu počasnejši vhod. V prvi seriji sem kljub manjši hitrosti dosegel dobro daljavo. Potem sem poskušal dodajati hitrost, vendar mi ni steklo in se mi je pri tem podrl tehnični model meta. Poskušal sem izboljševati posamične prvine, vendar neuspešno. Morda sem preveč hotel že s startom tekme. Vedel sem sicer, da se bom moral tekme tako lotiti, vendar nisem bil sposoben uresničiti izboljšanja izida,« je dejal Kozmus, ki na EP tako še naprej ostaja brez kolajne. V Göteborgu leta 2006 je bil sedmi, 25. pa v Münchnu leta 2002.

Naslov je z izidom sezone na svetu sicer ubranil tudi olimpijski zmagovalec Madžar Krisztian Pars (82,69 m). Svetovni prvak s Poljskega Pawel Fajdek je bil z metom 82,05 m drugi, tretji pa Rus Sergej Litvinov (79,35 m). Slovenski rekorder je bil denimo po četrti seriji še vedno na tretjem mestu. »Vedel sem, da bo še kdo opravil dober met. Litvinov se je izkazal, izstopala pa sta Pars in Fajdek. Že po prvem metu sem bil prepričan, da bo šlo, morda tudi po drugem, nato pa se je podrlo. Sem pa še vedno poskušal izboljšati svoj najboljši met. Nisem hudo razočaran, vendar cilja nisem izpolnil. Zelo sem bil oddaljen od medalje, a bom delal naprej. Imel sem tehnično napako pri vhodu v met, morda sem bil glede na tekmece tudi na prenizki telesni ravni. Moram bom dvigniti moč,« je strokovno ocenil Kozmus, nekdanji olimpijski in svetovni prvak.

»Moj cilj ostajalo olimpijske igre v Braziliji leta 2016. Vendar bom počasi stopnjeval. Zaradi poškodbe hrbta, ki me je ovirala v pripravah, sem letos izpuščal vaje in počepe. Zelo postopoma se bom lotil dela, da ne bi ponovno napravil napake in se poškodoval. Že naslednje leto bo jasno, ali je možno, da se lahko priključim najboljšim. Prepričan sem, da sem tega še sposoben, vendar bo delo trdo. Vendar načina dela na stara leta ne bom spreminjal. To je moje mnenje, bom pa moral dvigniti vse parametre, ki so pomembni za uspešne nastope na najvišji ravni,« je sklenil 34-letni Kozmus.

Sama sebe blokirala

Snežana Vukmirović je finale v troskoku začela kot prva in s 13,77 m bila tretja tudi po tretji seriji. V drugi seriji je prestopila, v tretji pa skočila 13,74 m. Koprčanka se je za las uvrstila med osmerico, saj je Portugalka Susana Costa tudi skočila 13,77, a imela slabši drugi skok, dve tekmovalki, ki sta skočili le centimeter manj (13,76 m), pa sta izpadli na devetem in desetem mestu. V zadnjih treh serijah je Slovenka skočila še 13,51, 13,82, 13,40 m in ostala sedma. »Po takšni sezoni, kot sem jo imela, sem s sedmim mestom zadovoljna. Nisem sicer izpolnila drugega cilja in preskočila 14 m. Res je, da sem imela malce sreče s centimetri, vendar so bili ti že mnogokrat v mojo škodo, tudi odličja sem izgubljala. Enkrat moram imeti tudi malce sreče. Dan pred tekmo na ogrevanju sem se dobro počutila, tonizacija je uspela, letela sem iz nekaj korakov zaleta v troskok. Tokrat pa sem delala napake pri prihodu na desko. Sama sebe sem blokirala, vedela sem, kaj moram popraviti, vendar tega nisem mogla storiti. Tekmovala bom še naprej, sezono želim končati s skokom prek 14 m. Ker sem v nasprotju s preteklimi leti zaradi poškodbe izgubila veliko treningov, ne bom imela premora in bom takoj nadaljevala priprave na dvoransko sezono,« je komentirala Vukmirovićeva. Ukrajinka Olga Saladuha je na koncu še tretjič osvojila evropski naslov. Enaintridesetletna svetovna prvakinja iz leta 2011 je s 14,73 m premagala Rusinji Jekaterino Konjevo (14,69 m) in Irino Gumenjuk (14,46 m).

V teku na 5000 m pa je bila najboljša Eritrejka Meraf Bahta, zdaj Švedinja, s 15:31,39. Premagala je evropsko prvakinjo na 1500 m iz Züricha, Nizozemko etiopskega rodu Siffan Hassan (15:31,79), tretja pa je bila Nizozemka Susan Kuijken (15:32,82). V dokaj počasnem ritmu večjega dela teka na pet kilometrov je bila Romanova dobro na poti, dva kroga pred koncem pa je obstala ob progi. »Z eno tekmovalko sem se zadela s sprintericami in skoraj padla, ena tekmovalka pa je bila za menoj in me porinila. Ni me nalašč, naslonila se je name, ko sem bila blizu padca. Menim, da sta bili ti tekmovalki Turkinja in Rusinja. Ritem je bil sicer počasen, lahko sem tekla v svojem koraku, ki je dokaj dolg. Na treningu grem sama trikrat dva tisoč metrov 6:15. Zato menim, da sem tekla taktično dobro, bila sem v ospredju na zunanji progi. Ko je šla tekmovalka iz Poljske naprej, pa je bilo precej prerivanja. Počutila sem se odlično, in bi bila gotovo bistveno boljša kot 10. Zato sem zelo jezna,« je pojasnila Romanova, ki je bila na EP v Švici 19. na 1500 m.