Z dna Piranskega zaliva na Triglav

»Rada imava izzive,« sta dejala Horjulca Simon Rožnik in Aleš Muha, ko smo ju zmotili sredi treninga v Piranu. Nadihala sta se, za njima je trening potapljanja. Fanta, sicer že prava moža, gresta na Triglav. Kaj za vraga pa jim bo potapljanje? Zmešalo se jima ni, videti je tudi, da sta pri sebi. Ne enega – v 24 urah bi rada osvojila dva Triglava. Enega pravega in enega – podvodnega. Tam, kjer je morje v Piranskem zalivu najgloblje.

Najprej potop

»Ideja se je rodila ob pivu,« začne Simon, dopolni pa ga Aleš: »V 24 urah bi rada prišla od morskega do gorskega Triglava.« To pomeni, da se bosta najprej potopila do najnižje točke Slovenije (38,2 metra pod morsko gladino, kar bo označeno posebno za njiju), potem pa na kolesih v 24 urah odbrzela do vznožja naše najvišje gore, Triglava, ki se po zadnjih meritvah dviga 2864 metrov nad morjem.
 Simon in Aleš ne bosta prva, ki sta se lotila tovrstnega projekta. Prvega je konec julija 2002 opravil Sašo Seljak, ki je združil potop, kolesarjenje in vzpon. Istega leta se je na pot podala tudi trojka: Aleš Laharnar, Dušan Orehek in Boštjan Urbanija. Pot je bila identična, za konec pa so se poskušali s Triglava spustiti z jadralnim padalom. Zaradi premočnega vetra so se v dolino odpravili peš.

Projekt 2901

Najbolj množično so se tega podviga 26. in 27. avgusta 2006 lotili Jure Daić in prijatelji. Deset jih je začelo z vrha Triglava, pod vznožjem so zajahali kolesa, pet jih je šlo do obale prek Italije, druga polovica pa po Sloveniji. Družno so se še potopili, za vse skupaj pa so porabili dobrih 17 ur. »To je bil projekt 2901,« razloži Jure, ki meni, da je Simonov in Alešev zalogaj zaradi potopa nekoliko težji, njihov pa je bil zaradi predhodnega vzpona na Triglav zahtevnejši. Na cilj so vsi prišli čili in zdravi, bogatejši za nekaj žuljev.

Simon in Aleš – štejeta 36 pomladi – vsak dan trenirata. Do 15 kilometrov teka in še 60 kilometrov s kolesom. »Sva športnika po duši. Dovolj nora rekreativca, ki bi rada pokazala, da je vse mogoče.«

27. julija popoldne se bosta potopila na dno. Za to bosta potrebovala dobri dve minuti, prihod iz morskih globin bo trajal približno 12 minut. »Paziti morava, da dobiva čim manj dušika, sicer bodo problemi,« se zavedata težavnosti in pasti potopa. Pri treningu jima pomagajo v portoroškem potapljaškem klubu Nemo, kjer sta opravila dva izpita. Ko prideta na suho, bosta morala počivati približno dve uri in pol, potem pa bosta zajahala kolo in prek Kozine, Črnega Kala, Divače, Štanjela, Branika, Nove Gorice, Kanala, Tolmina, Kobarida, Bovca in Trente odkolesarila do Zadnjice, od koder ju čaka vzpon na Triglav.

Nad njunim zdravjem bdi Tatjana Goričar, ki ju bo spremljala tudi na poti. Jedilnik jima je sestavil Uroš Velepec. »Verjameva, da nama bo uspelo,« sta samozavestna fanta. Njun projekt od Triglava na Triglav stane okoli 3000 evrov, na pomoč pa jima je priskočilo tudi podjetje Jan Sport.