Kdor zanemarja taktiko, bo kariero končal v drugorazrednem Radniku. To je prosto prevedena znana misel legendarnega Neleta Karajlića iz kultnega benda Zabranjeno pušenje. V podzavest se mi je prikradla prav zdaj, ko za slovenske hokejiste na svetovnem prvenstvu prihajajo odločilne štiri tekme po uvodnih treh porazih. Ve se, za taktiko skrbi selektor Matjaž Kopitar s svojim štabom, igralci so tu, da izpolnijo svoje naloge. Kopitar mora razmišljati tudi o naslednjih korakih, igralcem je to prepovedano. Za njih je zakon izključno vsak naslednji obračun. In igra na zmago.
Danes po 22. uri bodo Slovenci končali tekmo s Finsko. V primeru poraza bi morali že 18 ur pozneje nujno premagati Norveško, če hočejo obstati v elitni diviziji. Koliko se torej utruditi proti Fincem, kje v zavesti so na papirju bolj premagljivi Norvežani? »Malo prej še sploh nisem vedel, proti komu igramo po dvoboju s Finci,« nam je edini pravilen odgovor iz igralskega stališča ponudil Boštjan Goličič. In še: »Če smo Rusom dali tri gole, ne vem, zakaj se ne bi zoperstavili Fincem. Naš cilj je doseči čim več zadetkov.« Na tej ravni torej ni kalkuliranja. Mitja Robar je bil ob namigu o kalkuliranju, štedenju z močmi povsem jasen: »Če na tem prvenstvu nisi stoodstoten, nimaš kaj iskati.«
Dejstva so naslednja: Slovenci so zelo dobro fizično pripravljeni, na vsaki naslednji tekmi so igrali precej bolje, torej kakovostno rastejo; v Ostravi so že postali všečni, a točk še ni. O všečnosti brez haska je Sabahudin Kovačevič po smoli s Slovaki dejal: »Raje igram tako slabo kot proti Belorusiji in osvojim tri točke, kakor pa da pustim vse na ledu in grem z njega s sklonjeno glavo.« Bojte se jeznih slovenskih risov!
