V Tokiu vse manj od brona že razočaranje

V športni dvorani vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani se je v petek bohotila jadrnica. Ne, tam je niso namestili, ker bi zaradi obilnega deževja lahko nastal vesoljni potop. Jadrnica je bila namreč olimpijskega razreda 470, videla je olimpijska regatna polja v Riu de Janeiru, na očeh zbranim pa je bila zato, ker sta jadralni olimpijki Tina Mrak in Veronika Macarol, tudi članici športne enote Slovenske vojske, novinarjem predstavili cilje v novem tekmovalnem ciklu.

No, najprej naj ju pohvalimo za žlahtnost. Mrakova in Macarolova sta leta 2014 osvojili bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v Atenah, naslednje leto sta si v danskem Århusu prijadrali zlato, v olimpijskem letu pa so jima na EP na Majorki za vrat znova obesili kovino bronastega sijaja. Letos bo tako njun glavni cilj prijadrati si medaljo na svetovnem prvenstvu v začetku julija v vodah pred Solunom, še vedno pa ju žre 6. mesto z olimpiade. Takrat sta dobili končno regato za medalje, a sta ju odličja stali dve diskvalifikaciji v plovih pred tem. No, naslednje OI leta 2020 v Tokiu so prav tako velika priložnost za Tino Mrak in Veroniko Macarol. »V Tokiu bo vsaka uvrstitev, nižja od tretjega mesta, v bistvu že razočaranje,« pove krmarka Mrakova, ki jo s flokistko Macarolovo denimo maja čaka evropsko prvenstvo v Monaku. »V zadnjem štirletnem obdobju sva hitro in zelo napredovali, v posadki je zelo pomembna usklajenost. Menim pa tudi, da ne bova imeli večjih težav s privajanjem na razmere na prizoriščih velikih tekmovanj,« je Mrakova usmerila izkušen jadralski pogled. »Medalja na olimpijskih igrah ni nikoli že vnaprej osvojena, a delali bova, da ne bova več ponavljali napak, ki sva jih do zdaj. Napaka pri diskvalifikaciji v Riu je bila, da sva se med regato znašli v gneči, vnaprej je treba razmišljati o tem, da ne prideva v podoben položaj. Jadranje je takšen šport, da zelo veliko vlogo igrajo izkušnje. Lahko si dobro telesno pripravljen, imaš dobre občutke, a izkušnje so tiste, ki te naredijo za dobrega jadralca. S Tino sva v zadnjih štirih letih pridobili ogromno izkušenj, zagotovo na vsaki regati lahko še dodatne,« pa je omenila Macarolova.

Material za vrh

Trener najboljših slovenski jadralk je jadralni maček Tomaž Čopi. »Sta material za najvišja mesta, v Tokiu lahko sežeta po odličju. Razčlenjevanja po Riu pa niti ni bilo, po regati za medalje je bilo glede njune kakovosti vse jasno,« zna povedati Čopi. Na morju pred Tokiom pa bosta sicer jadrali že jeseni, to bo prvo spoznavanje voda pred japonskimi OI. Da naši obalni Primorki jadrata tako sproščeno, pa gre zahvala tudi strokovnjaku za psihološko pripravo Petru Kuncu. »Sodelovati smo začeli mesec in pol pred olimpijskimi igrami, a se je kljub kratkemu času dogodil velik premik. Gre za splošno sproščenost na tekmi in za očiščenje glave od vseh negativnih misli,« pravi Peter Kunc. Kako seanse napredujejo, pa se bo videlo že na njuni prvi letošnji regati, konec marca pred Palmo de Mallorco.

A vse ni le psihologija. V zimskih mesecih si je treba nabrati pravšnjo telesno moč, za to v njuni ekipi, osebno za Mrakovo, skrbi Andrej Kocjan, Macarolovo telesno krepi veslaški trener Iztok Butinar. Za okrevanje po naporih na morju pa skrbi fizioterapevtka Mira Ivančič. No, tudi izobraževanje ima pomen. »Pred sezono bova še kakšno uro več pozornosti posvetili poznavanju jadralskih pravil, po izkušnji v Riu nam bo to v prihodnosti prišlo še kako prav,« pravi Tina Mrak. Enako meni tudi Macarolova, ki pa bo pred sezono opravila še nekaj študijskih obveznosti na fakulteti za arhitekturo.