Mnogi vrhunski košarkarji in košarkarice ter trenerji so po izdatno plačilo za svoje storitve odšli v Turčijo. V tamkajšnji igri pod koši ne poznajo recesije, saj denar ni problem, rezultati na evropski ravni pač. Turški ženski klubi so dominantni v Evropi, včeraj sta se za naslov prvaka evrolige udarila Fenerbahče in Galatasataray, moškim kolegom pa slabo kaže. Kljub velikanskim vložkom se je med osem najboljših v evroligi prebil le Galatasaray, pa še ta je trepetal do zadnjega kroga, ko je moral doma premagati Partizan. Nesramno bogati Fenerbahče in Anadolu Efes sta se poslovila. Najbolj glava boli vodilne može Fenerbahčeja, ki so vnovič spoznali, da z denarjem preprosto ne moreš kupiti vsega. Zagotovilo za uspeh tokrat ni niti trenerski čarodej, 54-letni Željko Obradović, čeprav je njegova letna plača tri milijone evrov.
Fenerbahče je upal, da se letos le uspe prebiti v zaključne boje, pa se ni, obstal je že v osmini finala, kjer se najboljši Evropejci le ogrevajo. Uvod v sezono potopa ni napovedoval. Fener je odprl evroligaško sezono s šestimi zmagami, v 3. krogu je doma s kar 86:60 odpravil CSKA. Evropske sanje so se razblinile v nadaljevanju, ko je v drugem delu evrolige za uvod nanizal tri zaporedne poraze (Olympiakos, Barcelona, Unicaja), top 16 pa sklenil s tremi porazi in eno zmago. »Verjemite, da mi ni lahko, a s tem je treba živeti in se boriti,« je priznal Obradović, ki tako bolečega poraza in debakla ni doživel od evropskega prvenstva v Srbiji leta 2005. Takrat je njegova ekipa razpadla, igralci so se skregali in pred domačimi navijači povsem odpovedali. Nekaj podobnega se mu je zgodilo letos v Turčiji, čeprav so njegove izkušnje z osvajanjem lovorik na stari celini tako rekoč božanske. Evropski prvak je bil kar osemkrat s štirimi klubi (Partizanom, Joventutom, Real Madridom in Panathinaikosom), z Benettonom iz Trevisa pa je osvojil nekdanji pokal saporta.
Na kratek rok ne gre
»Vidi se, da tudi eden najboljših trenerjev ne more biti uspešen na kratek rok,« meni Zmago Sagadin, ki opozarja, da je Obradović v roke in vodenje dobil povsem novo ekipo. »Prave kemije očitno ni našel, niti mu ni uspelo selekcionirati tako, da bi zadeva delovala.« Sagadin s prstom pokaže tudi na Obradovićeve reakcije, ki so bile včasih sila burne. Enkrat je glasno okrcal svojega pomočnika, drugič med tekmo nagnal košarkarja Nemanjo Bjelico v garderobo, spet tretjič povsem izgubil živce ob odločitvah španskega sodnika Arteage, pred dnevi pa je Obradović suspendiral Emirja Preldžića. »Zelo draga ekipa ni dala želenega izida,« nadaljuje Sagadin.
Dobri poznavalci finančnih tokov na računih košarkarjev bi Sagadinu prikimali – peterica košarkarjev Fenerbahčeja na leto zasluži več kot osem milijonov evrov (Linas Kleiza 3,3 milijone, Bo McCalebb 1,5, Nemanja Bjelica 1,4, Bojan Bogdanović in Emir Preldžić po milijon, v ekipi pa sta še dva domača milijonarja, Oguz Savas in Omer Onan). Sagadin razlog za totalen debakl vidi v manjku zmagovalne mentalitete: »Nihče od teh igralcev ni naredil nič velikega na evropski ravni.« Nekdanji slovenski selektor meni, da je pred Turki zahtevno delo, a pot je znana. »V treh letih se ponavadi naredi vrhunski rezultat. Pred prvo sezono sestaviš ekipo, potem pa pred drugo in tretjo doselekcioniraš, kar ni dobro. Ob tem je treba vedeti, da je imel Fenerbahče tudi smolo s poškodbami; na bolniški sta Keban Sipahi in Gašper Vidmar.«
Pred Obradovićem so si zobe v Istanbulu polomili še trije tuji, v Evropi sila cenjeni trenerji: Bogdan Tanjević (2007–2010), Neven Spahija (2010–2012), Simone Pianigiani (2012/13). Tanjević je ekipo popeljal med osem v Evropi, Spahija pa je bil zadnji, ki je osvojil dvojno domačo krono (2010/11). V zadnjih treh sezonah Fenerju niti to več ne uspe: v tej sezoni so izpadli iz pokala, lani so bili v prvenstvu 4., predlani 5. Evropski preboj je torej ostal pobožna želja. Še vsaj leto dni.
Bečirovič ga hvali
»Željko je super trener. Imela sva izvrsten odnos. Ko se je delalo, se je delalo. A po treningu in zunaj dvorane si se z njim lahko pomenil, mu zaupal, znal je prisluhniti,« Željka Obradovića hvali nekdanji slovenski reprezentant, danes član Krke, Sani Bečirovič, ki je z Obradovićem leta 2007 postal evropski klubski prvak v dresu Panathinaikosa.
V finalu brez Turkov
Za naslov evropskega klubskega prvaka se moški klubi borijo od leta 1958, 27 klubov se je zavihtelo za evropski Olimp, največkrat (osemkrat) Real Madrid. V finalu so bili klubi iz 11 držav, devetim je uspelo na vrh. Turkov v finalu od leta 1958 sploh še ni bilo. Omenimo še, da je turška letalska družba glavni sponzor evrolige.