V Olimpiji se bo kadrovalo

V Unionu Olimpiji si ližejo rane po vnovičnem debaklu na domači sceni. Ostali so brez pokala in naslova državnega prvaka, to jim je uspelo že drugič zapored. Pred kamere in mikrofone ne želi nihče, taka je odločitev klubskega vodstva. Kljub temu nekaj le uide na plan. Tudi to, da predsednik Jani Möderndorfer zagotovo odhaja iz kluba, v katerega je prišel kot odposlanec Zorana Jankovića. Möderndorfer je prišel z iskrenim namenom, da bi klubu pomagal. A to ni dovolj, da bi bil kdo uspešen ali bi kaj osvojil. Tudi zato je Möderndorfer ostal zapisan (v zgodovino) kot predsednik, v čigar eri Olimpija ni postala državna prvakinja. Poleti lani se je imel možnost posloviti in prepustiti prostor sposobnejšemu. Pa ga ni bilo junaka. Druščina okoli kluba je Janija nagovorila, naj pomaga. Naivno je sprejel mandat, a ostal na prepihu. Brez moči, da bi kaj konkretnega naredil, predvsem pa nemočen, da bi v klub pripeljal kak milijon evrov. Zgodovina mu bo štela v čast in plus, da se je v njegovem mandatu zmanjšal dolg. Za koliko, bo jasno šele po temeljitem revizijskem pregledu. Na prepihu je tudi trener Gašper Potočnik, ki pa ima s klubom še leto dni pogodbe. Pričakovati je, da dela na tej funkciji ne bo nadaljeval. Leto poprej je dobro razvijal mlade košarkarje v drugi ekipi oziroma v Škofji Loki. Ni izključeno, da ga novi šefi Stožic ne prestavijo ravno tja. Bolj ali manj pa je jasno, da je njegove ere na položaju prvega trenerja konec, čeprav se ga je med sezono prijel vzdevek Gospod Rezultat. Ko mu je najbolj gorelo pod nogami, je vedno zmagal. V pokalu in na prvenstvu se mu je povsem zalomilo. Zato bo bržčas iskal novo službo v novem klubu. Ker je bil slovenski trener in ker je imel slovenski trenerski kader ter kar osem slovenskih igralcev, ga niso zamenjali.

Poplačati dolgove

Tretji ključni faktor Stožic je direktor Matevž Zupančič, ki ima ob zgoraj omenjenih najdaljši staž, od leta 2005 je tu. Mnogi mu zamerijo, da med sezono ni ukrepal, saj je prvi operativec kluba. Nekateri so pričakovali, da bo zavoljo slabega izkupička na domači sceni odstopil, a se to ni zgodilo. Ali bo ostal v klubu, Zupančič ne ve. »To ni vprašanje zame. To morajo povedati vodilni ljudje. Morate pa vedeti, da klub ni le to, kar se vidi, ampak v ozadju vodimo številne projekte. Mislim, da naša ekipa dela precej dobro,« je še pred tedni poudaril Zupančič. Da bo preživel tokratno turbulenco, ni tako verjetno. Klubu bi bolj koristil športni direktor, ki mu ne bi bilo tuje poznavanje odhodkov in prihodkov. Če se Zupančič res poslavlja, pa ima v teh dneh še kar veliko dela. Poplačati bo treba zaostale dolgove igralcem in strokovnemu štabu. To bi radi storili v prihodnjem mesecu. Po zadnjih podatkih je nekoliko narasel tudi klubski dolg, ki se giblje okoli dveh milijonov evrov. Klub je na točki, ko bo treba nagovoriti sponzorje, da bodo vnovič podprli košarkarsko Olimpijo. V teh dneh ni niti jasno, kje bo igral v novi sezoni. Za zdaj je realnost domače prvenstvo, kjer bi rad zmaje videl tudi predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec. Po drugi strani imajo Ljubljančani, kljub porazni sezoni in blamaži na domači sceni, v rokavu še dva močna (in za pokrovitelje mična) aduta – posebno vabilo v evropski pokal in igranje regionalne lige ABA. V regijo bi šli še najlažje tako, če bi se tekmovanje spet povečalo na 14 ali 16 ekip. Še lažje pa v primeru, da se liga kar zapre, klubi pa dobijo večletne pogodbe. Zmaji bi bili med tistimi, ki bi jim taka pogodba propadla. Zagotovo je klub na točki, ko potrebuje svežo kri. Predvsem pa vsaj tri nove obraze na vertikali predsednik–direktor–trener.