V morski noči brez rokometne ljubezni

Kdo je izjavil, da je rokomet dvoranski šport? To je velika laž, v soboto se je v Portorožu igralo... pod milim nebom. Na teniškem stadionu so se z rokometnim okroglim usnjem žogali za slovenski superpokal; najprej je pri dekletih Krim pod žgočim soncem ugnal Zelene doline Žalec z 42:29 (25:14), Tamara Mavsar je sedemkrat zadela za Ljubljančanke, za Žalčanke pa je Patricija Korotaj zbrala deset zadetkov. A vrhunec večera je bil moški superpokalni obračun pod nočnim nebom med Celjem Pivovarno Laško in Gorenjem. Državni in pokalni prvaki hmeljarji so v kakovostni tekmi in po velenjskem zasuku na koncu le slavili z 29:27 (15:11); pri Celjanih je največ, sedem zadetkov, uspelo novincu Litovcu Povilasu Babarskasu, pri osah so Stašu Skubetu in Mariu Šoštariču v statistiko vpisali šest strelov v polno.

No, ob polčasu ženske tekme je trener Celja Branko Tamše kanil vstopiti v nedrje portoroškega stadiona, a mu je to preprečil redar, češ da nima akreditacijske zapestnice. »Zdaj ne moremo odigrati tekme,« je ugotavljal Tamše. Ko se je z zapestnico vrnil, pa je varnostnika zmotilo, da mu je ni pokazal in je imel roko za hrbtom. Sledila je nekajminutna vroča debata. Brez napak ni bilo niti igrišče z umetno maso. Igralci so se potili, ko so padli na tla, pa so za njimi ostale vlažne lužice. Tako je rokometašem v akcijah kar nekajkrat spodrsnilo in tla so morali ob prekinitvah nenehno brisati. Poleg tega sta sodnika Brstin Kavalar in Boštjan Žitnik z napačnimi odločitvami večkrat dodobra vznemirila oboje igralce ter trenerja, seveda tudi velenjskega Gregorja Cvijiča. No, Gorenje pa zdaj Celja tudi denimo ni premagalo že vse od decembra leta 2013.

»Imeli smo zelo veliko izključitev, menim, da nismo igrali tako grobo. V nasprotju s tekmecem, ki je igral tako, kakor je igral. Žalosten sem predvsem zaradi tega, ker je celjski in slovenski rokomet zaradi poškodbe kolena izgubil Blaža Janca, to je velik hendikep. Vseskozi sem bil zelo miren, sploh ne vem, zakaj sem dobil rumeni karton. Sem pa dveminutno kazen dobil, ker sem menil, da je že polčas, in sem za korak stopil na igrišče. Potem so padale grde opazke, kakršnih sam še nikoli nisem rekel nobenemu trenerju in jih tudi ne bom, ker se ne bom spuščal na takšno raven,« je bil neposreden Branko Tamše, trener kluba izpod Starega gradu.

Celjani niso bavbav

Luka Dobelšek je s Celjani odigral prvo uradno tekmo proti nekdanjemu klubu iz Velenja. Odličen je bil, tako kot ga je že hvalil Tamše, v obrambi, imel pa je tudi oster besedni dvoboj z Gorenjevim Janezom Gamsom. No, pred tekmo se tudi ni tako kot vsi Celjani pozdravil z nekdanjimi soigralci iz Šaleške doline. »Ne, ne, ne, če bi slišali, bi vedeli, da ni bilo nič posebnega. Smo prijatelji, med tekmo sem se z nekdanjimi soigralci, s katerimi sem še vedno prijatelj, menil čisto druge stvari, kot pa si jih vi mislite. Tudi z Gamsom ne, on je igral na noto, da bi bil izključen, in to je tudi dosegel,« je razložil Dobelšek. Za najboljšega igralca superpokala je bil sicer razglašen celjski Miha Zarabec in za nagrado dobil... alpske smuči. Smučanje v Portorožu? Njegov soigralec Blaž Janc je med tekmo staknil poškodbo kolena, danes ga čaka pregled z magnetno resonanco. »Ko je šel Gorenjev Anže Ratajec v finto, sva padla, ne vem, verjetno mi je pri tem obrnilo koleno,« je navrglo celjsko desno krilo.

»V zadnjih dveh minutah smo storili preveč napak. A prepričan sem, da bomo enkrat premagali Celjane. Naš čas bo zagotovo prišel,« je odločen trener Gorenja Gregor Cvijič. »Zadnji dve minuti sta bili katastrofalni, z mojo zapravljeno najstrožjo kaznijo in z zadnjim napadom, kjer celo nismo prišli do strela. Videli smo, da lahko igramo s Celjani, da niso neki bavbav, in verjamem, da bo naslednjič zmagovalec drugačen. Če se mene vpraša, je bilo sojenje zelo korektno. Celjani so bili tokrat srečnejši od nas, morda bolje, da so bili srečnejši v superpokalu kot pa kje drugod, in verjamem, da bomo imeli uspešno sezono,« pa je pripomnil Staš Skube, še en trebanjski čarovnik z žogo.