V Londonu med žalostjo in moralnim naukom

LONDON – Bombi, ki ju je pretekli ponedeljek razneslo na maratonu v Bostonu, še nista pozabljeni, že je bil včeraj na sporedu londonski maraton. Po dolgi zimi, ki je britanski otok vzela v kremplje, je bilo včeraj zgodaj zjutraj v prestolnici Združenega kraljestva le 4 stopinje Celzija, nato pa se je jutro prelevilo v prelep spomladanski dan v metropoli ob Temzi. Tako kot je rasla temperatura, se je med tednom dvigala tudi varnostna pripravljenost. Včerajšnji tek na 42 km in 195 m je čuvalo za 40 odstotkov več policijske sile – imeli so tudi pse, zdresirane za odkrivanje eksplozivnih sredstev –, kot je bilo sprva načrtovano za 36.000 udeležencev in 700.000 gledalcev. Pa tudi za princa Harryja, ki je na koncu podelil odličja. Pred tekom moške elite in masovne konkurence v parku Greenwich – tekači so na majicah nosili tudi črne trakove – so spomin na bostonske mrtve in ranjene počastili s 30 sekundami molka, za vsakega, ki je dokončal preizkušnjo, pa so prireditelji darovali dva funta v sklad za bostonske žrtve.

Moška konkurenca na maratonskem teku v srcu kolonialnega imperija je bila po besedah strokovnjakov najboljša v zgodovini. Na startu je bilo šest od desetih najhitrejših maratoncev vseh časov, seveda je bilo vse popolnoma v znamenju temnopoltih tekaških mojstrov iz Kenije in Etiopije. Veliko cirkusa in moralnih zadržkov pa je bilo ob nastopu dvakratnega olimpijskega zmagovalca (na 5 in 10 km) lani iz Londona Moja Faraha; odtekel je pol maratona (do znamenitega mostu Tower), neizkušnje s to panogo pa je pokazal na okrepčevalni postaji, ko se je skoraj ustavil. Naslednje leto naj bi odtekel vseh dobrih 42 km. Moralni zadržki so bili podani zaradi cirkusa, ki ga je povzročil Farah in so bili Afričani malce v ozadju, in seveda zaradi vsote 425.000 funtov (495.975 evrov), ki so mu jo namenili za letošnji (pol)tek in polni prihodnje leto. Farah je o maratonskem izzivu dejal: »Ritem teka ni bil problem. Najhuje je bil pobrati pravo energijsko pijačo, tu sem naredil pravo zmedo. To je bil največji poduk v mojem življenju, odprlo mi je oči. Naslednje leto ne smem zatajiti, težko bi bilo živeti s čim takšnim.«

Padec olimpijske prvakinje

Denarni sklad londonskega maratona, prvič je bil leta 1981, je bil preračunano 239.805 evrov, prva pri fantih in dekletih sta dobila po 42.138 evrov. Dokaj ravninska proga je bila prava paša za oči. Od parka Greenwich v jugovzhodnem delu Londona do znamenite jadrnice Cutty Sark, Temzo so prečkali po mostu Tower, od dokov so tekli nazaj do trdnjave, katedrale svetega Pavla, parlamenta in Buckinghamske palače. Res paša za turiste, a Etiopijec Tsegaye Kebede in srebrna olimpijka, Kenijka Priscah Jeptoo, sta si v znoju svojega obraza prigarala prvo mesto. Fantje so bili na mejniku 30 km celo na dobri poti do tako imenovanega svetovnega rekorda, deset sekund so bili v navideznem zaostanku. Kebedeju je semafor na koncu zabeležil čas dve uri, šest minut in tri sekunde, rekordni čas Kenijca Patricka Kamauja iz Berlina 2011. pa je 2:03,38. Jeptoojeva je preizkušnjo, imenovano po mestu v Grčiji, prizorišču velike zmage nad Perzijci, odtekla v času 2:20:15.

Pri ženskah se je olimpijska zmagovalka iz Etiopije Tiki Gelana na približno tretjini teka na okrepčevalni postaji zapletla v padec s tekmovalcem v kategoriji invalidov na vozičkih, porabila moč, da se je znova spojila v skupino, in to se je poznalo. Še to, najstarejši maratonec Paul Freedman je nastopil star 88 let, Iva Barr pa je tekla kot 85-letnica.

Afrika v ospredju

Etiopijec Tsegaye Kebede (2:06,03) je v Londonu drugič po letu 2010 zmagal na maratonu. Za njim sta tokrat na cilj kot drugi in tretji pritekla Kenijec Emmanuel Mutai s časom 2:06,33 in Etiopijec Ayele Abshero (2:06,57). Pri dekletih je bila z 2:20,15 najhitrejša Kenijka Priscah Jeptoo, druga je bila njena rojakinja Edna Kiplagat (2:21,32), tretja pa Japonka Jukiko Akaba s časom 2:24,43.