V Katarju se cedita med in smetana

Trenersko vodi rokometno reprezentanco Irana, za uvod bojev v predsedniškem pokalu na svetovnem prvenstvu v Katarju (mesta od 21. do 24.) pa so njegovi ugnali Čile z 32:31. Po tekmi so ga že zvabili v sobo za novinarsko konferenco v dvorani Duhail, a se je Borut Maček izgovoril, da gre na cigareto. »Seveda, mora se izpuhati,« se je pošalil vodja konferenčnega druženja rokometne moči s sedmo silo. Po dobrih desetih minutah se je vrnil, v rokah pa imel... jabolko, ki je bilo že dobro obgrizeno. Se je pa 48-letnik iz Šmartna pri Litiji s kolegom, čilskim selektorjem Fernandom Capurrom, v nečem strinjal. »Takšne reprezentance, kot smo mi, se pridemo na svetovno prvenstvo učit, a smo nato poskusni zajčki za sodnike iz dežel, ki nimajo rokometne tradicije,« je Maček uperil kritično ost na, roko na srce, res obupno sojenje miniaturnih Japoncev Kijošija Hizakija in Tomokazuja Ikebučija.

Po konferenci so ga za izjave čakale tudi tri iranske novinarske lepotice, ki so oddajale specifični perzijski šarm, Borut Maček pa je rade volje stopil pred diktafon Slovenskih novic. »Vedeli smo, da je skupina B s Hrvaško, Makedonijo, Avstrijo, Tunizijo ter Bosno in Hercegovino, v narekovajih, pretežka za nas. Poskušali smo presenetiti, v prvih dveh tekmah smo bili tudi kar dosti blizu (poraza z BiH s 25:30 in z Makedonijo z 31:33, op. p.). S Hrvati se niti nismo kaj posebno naprezali, dal sem priložnost vsem, da enkrat zaigrajo proti takšnemu moštvu. Pred začetkom prvenstva sem obljubil, da ne bomo zadnji, in besedo sem tudi držal,« je navrgel Maček, čigar Islamska republika Iran je v dvoboju za 21. mesto premagala Savdsko Arabijo s 26:22.

Manjkajo žoge in osebje

»Menim, da smo lepo predstavili iranski rokomet, moramo pa vedeti, da so v zadnjih petih mesecih v Iranu zamenjali kar tri predsednike rokometne zveze in smo na svetovno prvenstvo praktično prišli le s tremi pripravljalnimi tekmami proti Italiji. Tako da moram fantom čestitati, igra ima neki rep in glavo, a za kaj več je potrebna boljša podpora zveze,« je slovenski trener opisal razmere v Perziji. »Pogodbo imam do aprila, ampak v teh razmerah niti ne kanim več delati. Ne vem, 15. februarja so nove volitve za predsednika zveze, potem bodo videli, kako bo.« Maček je že pravi zalivski maček, pred tem je že vodil rokometni reprezentanci Bahrajna in Katarja. Kako primerja podobnosti in ocenjuje različnosti dela v teh arabskih deželah? »Razmere za delo so v Iranu sicer dobre, imamo dvorano, vse, kar potrebuješ. A potrebujemo tudi žoge, nimamo jih, nimamo maserja, nimamo človeka za analizo tekem. V štabu tu na svetovnem prvenstvu smo štirje: moj pomočnik, ki ima pet vlog, trener vratarjev, zdravnik in jaz. Imamo vodjo moštva, ki ne zna niti besedice angleško, tako da je malce težko. V Katarju je tako, kot sem povedal že stokrat; cedita se med in ne mleko, smetana. Drugače pa so razmere v vseh treh državah kar zadovoljive. Trenutno pa so najslabše v teh petih mesecih v Iranu,« je ocenil.

Katarske rokometaše je vodil na SP v Španiji pred dvema letoma in z njimi osvojil 20. mesto. Po mundialu se je poslovil, a, roko na srce, takrat v Katarju ni bilo tolikšne naturalizacije tujih kakovostnih igralcev kot tokrat za domače svetovno prvenstvo. »To je morda vprašanje za koga drugega. Če Mednarodna rokometna zveza to dovoli, potem moramo to sprejeti. S tem naj se ubadajo drugi,« je še dejal Maček, ki na turnirju pozorno spremlja tudi igre slovenske reprezentance.