V finalu imela vse urejeno v glavi

Slovenski plezalci so spet priplezali do vrha. Na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Parizu namreč, kjer je v težavnosti Janji Garnbret uspelo osvojiti vrh razpredelnice in zlato odličje, Mina Markovič pa je priplezala do bronaste kolajne. Slovenski ljubitelji umetne stene bodo lahko obe žlahtni dekleti in Domna Škofica, ta je bil na SP četrti v težavnostnem plezanju, pozdravili na zadnji tekmi svetovnega pokala 26. in 27. novembra v Kranju, zadnji uspeh pa bo tudi nov zagon za približno tisoč tekmovalcev in tekmovalk, ki se udejstvujejo v 50 klubih v Sloveniji. O olimpijskih ambicijah za premierni šport na igrah v Tokiu leta 2020 pa kroži mnenje, da bo potrebna ureditev še dodatne infrastrukture.

Sedemnajstletna Janja Garnbret je po naslovu mladinske svetovne prvakinje torej osvojila še člansko krono, na svojem prvem globalnem tekmovanju. »Tega se na da opisati z besedami. Sicer bi v steni skoraj padla, a je bila želja po vrhu večja. Tri začetne zmage v svetovnem pokalu so bile še dodatni zagon, v Pariz sem šla brez pričakovanj, da me ne bi morebiti pokopala, in pritiska, neobremenjena. Ključna za zmago je bila sproščenost. Psihična prvina je prevladala, ko greš v steno, si pač le ti in ona. Vsak ima v glavi svoje stvari, kako mora to delovati na tekmi, da se vzpostavi ravnovesje med psihično in telesno močjo. Če si preveč napet in preveč pričakuješ, te to pokoplje. Najbolje je, da si samo sproščen. Želela sem le uživati in odplezati tako, kot znam. Nekje v podzavesti sem verjela, da lahko zmagam, po tihem sem pričakovala kakšno medaljo, ne pa prvega mesta. Zadovoljna bi bila namreč s katero koli medaljo. V finalu sem imela v glavi vse poštimano, le odplezat sem šla, pa kar bo, bo. Ko sem splezala smer, pa sem vedela, da sem zmagala. Vsa čustva so privrela na dan, vse moje trdo delo se je poplačalo. Ko sem na zmagovalnih stopničkah slišala slovensko himno, sem jo odpela, saj je nikoli še nisem. Zdaj, sem si rekla, jo pa moram. Lepo je ponoviti uspehe naših plezalk, pa še v tako mladih letih,« je bila vesela Garnbretova, sicer tudi vodilna v svetovnem pokalu. »Stremim k nastopu na olimpijskih igrah. Glede oblike tekmovanja se še dogovarjamo, in ko bo ta znan, se bo vedelo vse,« je sklenila svetovna prvakinja Janja Garnbret in še dodala, da prostega časa skorajda nima; ko ga ima, ga večinoma preživlja s fantom Domnom in dela stretching, vaje za preventivo pred poškodbami.

Skoraj v pokoj

Bronasta Mina Markovič je lani že skoraj končala tekmovalno kariero. »Medalja dosti pomeni, razmišljala sem, kaj narediti, a želja po tekmovanjih je premagala misli o končanju. Forma sicer ni bila najboljša, sem pa vesela, da je bilo poleti v ekipi takšno vzdušje, da sem se spravila v pravo pripravljenost,« je dejala Markovičeva. Domen Škofic pa je ugotavljal: »Četrto mesto je vrhunski rezultat, a je tu čuden občutek. Bil sem super pripravljen, a se ni izšlo. To je pač tekma, iz tega bom poskušal potegniti kaj dobrega.« Strokovni del slovenske ekipe je bil razumljivo zadovoljen s pariškim izkupičkom. »Cilj je bil ena kolajna, to smo si želeli in pričakovali. Cilj smo presegli, zato smo zelo zadovoljni. Za preostali tekmi svetovnega pokala na Kitajskem in v Kranju pa bomo lovili tudi vrh v skupnem seštevku, Janja in Domen sta kandidata za osvojitev tega,« je vse komentiral Gorazd Hren, selektor in trener slovenske reprezentance v športnem plezanju.