Niso prileteli na Brnik, a je brnelo. Pristali so na Plesu in skoraj plesali. Od veselja! Slovenska rokometna reprezentanca se je namreč na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Riu de Janeiru, bil je v švedskem Malmöju, še tretjič uvrstila na največje športno tekmovanje. Slovenski rokometaši so leta 2000 videli Sydney, štiri leta pozneje Atene, zdaj se bodo žogali še v Braziliji. Po zmagah nad Španijo in Iranom ter po tesnem porazu s Švedsko so varovanci selektorja Veselina Vujovića včeraj zgodaj popoldne pristali v zagrebški zračni luki, manjkali so nekateri tuji legionarji, ki so se v svoje klube vrnili neposredno iz Skandinavije. Dobrega vzdušja na Plesu torej ni manjkalo, Veselin Vujović pa je v značilnem odkritem živopisnem besednjaku ocenil opravljeno (olimpijsko) delo v Malmöju. Še posebno ker je naposled padla tudi Španija. Reprezentanca je dokazala, da lahko prebije določene tabuje, smo ogovorili selektorja. »Čutili smo, da je ta turnir prirejen tako, da bi se na olimpijske igre uvrstila Švedska, postranska škoda pa bi bila ali Slovenija ali Španija. Mi in Španci smo se tako uvodne tekme lotili, kot da je to tekma za življenje in smrt. Na žalost se zdi, da so Španci v zaprtem krogu po točkah z neuvrstitvijo v Rio nezasluženo potegnili krajšo. Slovenija je v vsakem primeru odigrala dober turnir, končali smo tudi kot prvi, kar je resnično zelo dober rezultat,« se je pri Veselinu Vujoviću videlo, da je v besede vpletel tudi osebno zadovoljstvo zaradi dobro opravljenega selektorskega dela.
Nikogar čakati
Dean Bombač je garal na zunanjih položajih in v napadu pletel uspešno slovensko igro. »Za neuspešno evropsko prvenstvo na Poljskem smo imeli en mesec priprav, bilo je premalo tekem. Zdaj pa smo iz klubov prišli v polnem tekmovalnem ritmu, imeli smo pet dni prosto in takoj tekmo. Tudi tu je razlika, da smo vsi bili v boljši formi. Igra je stekla, sicer ni še bila krasna, v napadu je še veliko rezerv, ampak vse je bilo dovolj za olimpiado,« je uvodoma dejal madžarski legionar. Bombač je igral tudi levega zunanjega igralca, ker ni bilo prispevka ostrostrelca Boruta Mačkovška. »Naposled smo pokazali, da velesile, kot je Španija, lahko premagamo tudi s takšno igro. Tudi Švedsko bi lahko, vemo, kako sta jim sodnika na koncu dala, da so zmagali, ker so bili pač gostitelji. Treba se je zavedati, da ne smemo več nikogar čakati, tisti, ki so najboljši, naj igrajo. Špance smo premagali brez strela od daleč, skoraj Švede, pa še marsikoga smo prej. Vemo, da nas ne krasi strel od daleč, a treba je igrati tako, to je naš slog igre, v to moramo verjeti, in potem bo vse dobro,« je sklenil Dean Bombač.
Gorazd Škof je zaklenil vrata in se pri 38 letih poveselil tudi prvih olimpijskih iger. »Čeprav za to nismo dobili medalje, je ta uspeh zame kot zlato odličje. Selektor je rekel, da smo v boljši formi kot pred evropskim prvenstvom. Verjetno je nekaj prispevalo, ker smo bili na pripravah z njim krajši čas (smeh). Res se je poznala prisotnost Jureta Dolenca, na EP nam je zelo manjkal. Tudi veliko bolj smo sproščeni, selektor se z nami pošali, mi na njegov račun,« je bil dobre volje čuvaj vrat. »Pomanjkanje strela od daleč pač poskušamo nadomestiti z veliko kombinatorike in hitro igro in predvsem s samozavestjo v obrambi. Pred OI pa nas čaka še zelo pomembna naloga, kvalifikacije za svaetovno prvenstvo, na SP se moramo uvrstiti,« pa je dodal Gašper Marguč.