Usodo imajo v svojih rokah

Rokometna sezona v Sloveniji je pred odločitvijo, kdo bo državni prvak, mozaik pa bo sestavljen jutri v Velenju. V Rdeči dvorani se bosta udarila Gorenje, šampion zadnjih dveh sezon, in Celje Pivovarna Laško, nekdanji evropski klubski prvak, ki na domačo krono čaka že vse od leta 2010. Kluba sta trenutno priklenjena na 56 točk, domače ose za tretji zaporedni naslov potrebujejo zmago, Celjanom je dovolj že točka. Gorenju načrte otežuje predvsem poškodba Staša Skubeta, koleno, ta bo jutri za soigralce pesti stiskal na tribuni, na seznamu zdravstveno načetih pa sta tudi Jernej Papež in Luka Dobelšek. Trener os Ivan Vajdl ima pred vrhuncem domače sezone naslednje misli: »Imamo kar velike težave s formo in poškodbami. Ekipa se je v tej naporni sezoni iztrošila ravno ob nepravem času. Celje je trenutno, glede na širino, ki jo ima, gotovo v veliki prednosti. Če bi nam kdo, kar zadeva pričakovanja, pred sezono ponudil to odločilno tekmo, bi jo takoj sprejeli. Da smo v končnici zapravili toliko točk prednosti, pa je kar rahlo razočaranje. Pričakovali smo, da se bo v naši igri zgodil kakšen padec, iztrošili smo se predvsem v ligi prvakov. Staš Skube je igral vse tekme, ker na mestu srednjega zunanjega igralca nismo imeli zamenjave. Gotovo se pozna tudi odsotnost Klemna Cehteta, ki nas je zapustil pred končnico.« Celjani imajo tudi daljšo klop. »Kar težko bomo zdržali ta ritem, ampak ne glede na vse se moramo boriti, poskušati narediti vse. Zagotovo ima Celje na vseh položajih po dva vrhunska igralca, reprezentanta, mi tega na žalost nimamo. Vedno pa to ni odločilno,« je razmišljal Gorenjev trener.

Tudi desnokrilni rokometaš Mario Šoštarič ima pred rokometnim dnevom D svoje misli: »Fantje bomo poskušali narediti vse, da zmagamo, čeprav imamo veliko težav s poškodbami. Če bodo Celjani boljši, jim bomo na koncu stisnili roke, in to je to. Morda imajo oni daljšo klop, a mi imamo, po mojem mnenju, večje srce. Celjani so se s tremi igralci, ki so jih dobili, poboljšali, to jim dejansko pomeni zelo veliko. A mi gradimo ekipo tudi za naslednje sezone, ne bo katastrofa, tudi če tekmo izgubimo. A poskušali bomo vse, da se to ne bi zgodilo,« je menil Šoštarič.

Življenje je zanimivo

Branko Tamše je v zadnjih dveh sezonah Gorenje popeljal do naslova, v Rdeči dvorani bo trenersko vodil največjega tekmeca. »Pred mesecem dni ni v Sloveniji nihče pričakoval, da se bo tako razpletlo, da bo odločala zadnja tekma. Pohvalil bi naše fante, ki so končnico odigrali maksimalno, zbrali vse točke in si tako omogočili, da o usodi odločajo sami. Zavedamo se, da ekipa Celja v Velenju v zadnjih treh sezonah ni zmagala, verjamem pa, da bodo igralci pokazali maksimum, ki so ga sposobni. Želim si, da bi moji varovanci igrali pametno, strpno in maksimalno agresivno vseh šestdeset minut, kajti le to je adut za zmago.« O igri usode pa je nekdanji trener šaleškega in zdaj savinjskega ligaša povedal: »Čudna so pota Gospodova, petindvajset let sem bil igralec in trener v Gorenju, položaj je takšen, kot je. Lani si v takšnem času stoodstotno nisem mislil, da bom letos v Rdečo dvorano prišel lovit naslov z ekipo Celja, ampak tako je. Zato je življenje zanimivo. Želim si le, da bi odšel, tako kot sem iz Velenja, z zmago iz Rdeče dvorane.« Celjsko desno krilo Gašper Marguč po koncu sezone odhaja v Veszprem, želi si pravšnjega slovesa. »Tekmo vsi nestrpno pričakujemo, to bo pravi derbi. Smo v dobri formi, a vseeno so možnosti petdeset petdeset. Naši cilji so bili uvrstitev med šestnajst najboljših v ligi prvakov, osvojitev pokala in prvenstva. Če bi bili prvaki, bi nam vse to uspelo. Ko sem prišel v prvo ekipo, sem bil državni prvak, in lepo bi bilo, da bi tudi v zadnji sezoni, ko odhajam, ponovil ta uspeh,« je Marguč s celjske strani zaokrožil misli.