MONTEPELLIER – Slovenska zlata olimpijka Urška Žolnir je na nedavno končanem evropskem prvenstvu v judu v Montpellieru nastopala v dvojni vlogi. Prve dni posamičnega prvenstva kot trenerka reprezentančnih kolegic, zadnji dan, ko je bilo na sporedu še ekipno prvenstvo, pa tudi kot borka, pri čemer je osvojila bronasto kolajno.
Žolnirjeva se uradno športno ni upokojila, po olimpijskih igrah v Londonu 2012, kjer je osvojila zlato kolajno v konkurenci do 63 kilogramov, je borbe spremljala predvsem ob blazini kot trenerka klubskih judoistk. Hkrati je še vedno trenirala, sparirala kolegicam iz celjskega kluba Sankaku in jim pomagala z nasveti.
V borbah uživa
Pred tedni je podpisala zaposlitveno pogodbo z Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS), ki ji v zameno za nenastopanje ponuja zaposlitev za daljši čas. A skupaj s trenerjem Marjanom Fabjanom sta se odločila, da Žolnirjeva nastopi na tokratnem evropskem prvenstvu v ekipni konkurenci. Dvakrat je stopila na tatami in dvakrat zmagala. V borbah še vedno uživa, a meni, da je to njena zadnja kolajna v kimonu.
»Res je bilo lepo, znova sem začutila ta žar borbe, to vzdušje, tribuno ... Minilo je leto in osem mesecev, kar sem se nazadnje borila. Kondicije imam dovolj, a nisem začutila tistega pravega juda. Vseeno sem z nastopom sem zadovoljna, zdaj pa se vračam v trenersko obleko,« je po ekipni kolajni dejala Žolnirjeva.
Svoj vrhunec je dosegla v Londonu, ugnala vse tekmice, pa tudi v Montpellieru je blazino v obeh nastopih zapustila nepremagana. »Pogovarjali smo se, da bi nastopila, Fabi me je prijavil ... A nisem vedela vse do konca. Tukaj sem tako kupila kimona, dobila zgolj eno številko za na hrbet, in ko sem morala zamenjati belo za modro, so mi hitro odparali številko z ene ter jo našili na drugo. V kimonu sem kot pajac, saj mi je malo prevelik, a zmage sem res vesela,« je povedala slovenska šampionka.
Bronasta olimpijka
Kaj bo zdaj, ne ve. Ali je s tem nastopom postavila zaposlitev pri OKS na kocko, bo videla v prihodnjih dneh. A želja po novem uspehu in morda dokončnem slovesu od tekmovališč, je bila premočna. »To je zgodovinska kolajna, dobila bo posebno mesto, tako kot tudi olimpijski odličji. Rekla sem: si poskusi uživati, dobro sem se počutila, imela sem nekaj treme, mislila sem, da se bom izgubila na blazini, a je potem nekako šlo,« je dejala Žolnirjeva, ki je za prvo judoistično olimpijsko odličje, takrat bronasto, poskrbela že leta 2004 v Atenah.
Tokrat je spet poskrbela za zgodovino. Medtem ko je pred dvema letoma postala prva ženska, ki je osvojila zlato kolajno za Slovenijo na olimpijskih igrah, je zdaj spet navdušila z novim mejnikom – prvo ekipno člansko kolajno za svojo državo.
Toda kot zagotavlja, se zdaj vrača v trenerske vloge in se poslavlja od blazine.
