Uporabili bodo vse vzvode, to me skrbi

V soboto je v Celju z neba začelo padati šele zvečer, ravno ob tekmi med rokometnima reprezentancama Slovenije in Egipta. Padalo pa je tudi v mrežo faraonov, in čeprav je bilo v savinjski prestolnici peklensko mrzlo, fantje Borisa Deniča niso zamrznili. Arabske rokometaše so odpravili s 34:20, na ogrevalnem turnirju v Zlatorogu za svetovno prvenstvo v Katarju pa sta se sicer žogali še izbrani vrsti Alžirije in Savdske Arabije. Celjski rokometni hram je bil žalostno prazen, bolj živahno je bilo denimo v mestnem središču na Glavnem trgu, a pomembno je, da so Deničevi izbranci igralno okusili žogo in med igro spletli niti med seboj.

»Proti Egiptu ne moreš ustvarjati hitrih delnih izidov, ampak moraš biti strpen. Bili smo, nekatere stvari so nam šle na roko, sploh obramba in vratar. Kar zadeva napad, pa ne, da nismo vedeli kaj, ampak preprosto nam ni uspelo. Nismo imeli malce potrpljenja,« je po tekmi modroval slovenski selektor Boris Denič, čigar fantje so se sinoči žogali še z Alžirijo. Jure Dolenec se je v zadnjem času počasi vračal v igro francoskega Montpelliera, poškodba mišice v predelu dimelj ni dopuščala polnega bojnega frontalnega spopada. »Ta turnir je bil po eni strani namenjen slovenski publiki, da se pred odhodom na svetovno prvenstvo še zadnjič vidimo, po drugi strani pa seveda uigravanju napada na obrambo 3-2-1, ki jo na SP zagotovo pričakujemo od Katarcev. Tekmi sta nam prišli prav, igrali smo v malce mešani postavi, a tukaj je za nekatere igralce, v tem primeru mene, ki se vračam po poškodbi, ali za nekatere, ki še nimajo veliko reprezentančnih nastopov, vse bilo zelo dobrodošlo. Glede moje poškodbe, to še ni to, kar bi moralo biti, malce sem preizkušal nogo in je že precej bolje kot še pred kakšnim tednom. Verjamem, da bo do 15. januarja vse na neki optimalni ravni, in to je v tem trenutku edino, kar je zame pomembno,« je besedno stanje povzel desni zunanji igralec.

Denar ni ovira

Pravijo, da ima Slovenija težave na položaju levega zunanjega igralca oziroma bombarderja za tekmečeve mreže. Po prikazanem proti Slovaški v kvalifikacijah za EP in zdaj proti faraonom ni težav. Klemen Cehte je spet brez milosti luknjal vratarja. »Hvala lepa, še dva prideta in ob Deanu Bombaču smo na tem položaju dejansko kar štirje raznovrstni igralci. Komaj čakam, da se stvar začne oziroma da pridejo prave tekme. Upam, da se bomo še dodatno nadgradili in uigrali ter pokazali igro na še višji ravni.« Osemindvajseletni Brestaničan je denimo letos nekaj časa preigral tudi v deželi gostiteljici SP, v Katarju pri klubu Al Sadd, Katarci pa so na mundialu tudi v skupini v slovensko izbrano vrsto. Kaj torej lahko športno pričakujemo v Perzijskem zalivu? »Menim, da tako vročega vzdušja, kot smo ga vajeni Evropejci, ne bo. To je zelo majhna država, brez neke kulture oziroma športne tradicije. Tam je bilo veliko igralcev, ki sestavljajo katarsko reprezentanco, naturaliziranih v preteklih nekaj letih, mesecih. Nimajo veliko domačinov, dva ali trije so, ki so rojeni in vzgojeni v Katarju. Vse je bolj tuja sila na tamkajšnjem delu. Dvorane so ogromne, zlasti tista v Lusailu sprejme nekaj več kot 15.000 ljudi. To je težko napolniti že v Evropi, kaj šele v Katarju. A upam na najboljše, zlasti kar zadeva sojenje na tekmi proti gostiteljem. Vemo, da se bodo potrudili maksimalno, denar pri njih ni nikoli vprašanje, niti ovira. Za čimboljšo uvrstitev svoje reprezentance bodo uporabili vse vzvode, to me kar malce skrbi, a morali bomo biti dosti boljši od njih, da se bomo na koncu lahko veselili zmage,« je Klemen Cehte navrgel zanimivosti.