Tujci pomagali hokeju in odbojki, košarkarji stavijo na Maljkovića

Dva milijona nas je. Šport imamo radi. Toliko, kot nas je, toliko je tudi selektorjev, ki se tako ali drugače spoznamo na šport. Eni bolj, drugi manj. Kljub dvema milijonoma »trenerjev in selektorjev« je moral priti Italijan Andrea Massi, da je iz Tine Maze naredil šampionko svetovnega kova. Desetinam slovenskih strokovnjakov to ni uspelo, četudi so se vrsto let ukvarjali s smučarskim biserom s Koroškega. Ta primer ni osamljen. Po tujem znanju, ugledu in imenu so segle številne slovenske reprezentance.

Finec še danes pomaga Kopitarju

Najbolj in hkrati prvi so tujcem zaupali slovenski hokejisti, ki so imeli na klopi šest tujih strokovnjakov. Hokejska zveza Slovenije je preizkusila vse svetovne šole in sloge najhitrejše moštvene igre. Začelo se je z rusko, leta 1995 je selektor postal Rus Vladimir Krikunov, ki je z ekipo zasedel 3. mesto na SP skupine C. Zatem se je hokej zatekel k domačim strokovnjakom (Pavle Kavčič, Rudi Hiti, Matjaž Sekelj) in se leta 2001 prebil v skupino A (s Sekljem), od leta 2004 pa do danes pa je bilo od šestih selektorjev kar pet tujcev. Začel je Finec Kari Savolainen (2004–2005), nadaljevali pa Čeh František Vyborny (2006), Američana Ted Sator (2007) in John Harrington (2009–2010), vmes je skandinavski pridih prispeval Šved Mats Waltin (2008). »Stavim na kombinacijo selektor Slovenec, pomočnik pa tujec,« poudari Dejan Kontrec, svoj čas uspešni reprezentant, danes pa generalni sekretar zveze. »Reprezentanca je specifična skupina, ki potrebuje človeka, ki sceno in igralce dobro pozna. Nimamo veliko igralcev, morda 30, več ne, zato se jim ne moremo kar odreči in preizkusiti nove.« Med tujci ga je najbolj navdušil Savolainen (danes pomaga selektorju Matjažu Kopitarju), »ki je prilagodil finsko taktiko slovenskim razmeram«.

Hrvat Serdarušić je imel zasebne težave

Nekdanji rokometni bombarder Roman Pungartnik je bil direktor reprezentance, ko je bil selektor tedaj 59-letni Zvonimir Noka Serdarušić. »Pojavila se je priložnost, da pripeljemo ime svetovnega formata na slovensko klop. Do tedaj smo mislili, da kaj takega sploh ni mogoče,« je pojasnil Pungi. Ni se izšlo, Pungartnik razloge za Nokov neuspeh in (nepričakovano) slovo po 15 mesecih sodelovanja vidi v pritiskih in obremenitvah zaradi podkupovalne afere iz časov, ko je Serdarušić vodil nemški Kiel (finale lige prvakov leta 2007; letos se je izkazalo, da je Noka nedolžen). Svoje sta takrat dodala še zdravstveno stanje selektorja – po zadnjih podatkih je zdrav, minuli teden je denimo lovil ribe na Danskem – in prihod v nov sistem, ki je bil precej drugačen kot v Nemčiji. »V Sloveniji se rezultat zahteva takoj, v tujini so potrpežljivejši,« pravi Pungartnik, ki ne taji, da je bila v preteklosti slovenska stroka podcenjena. »Na tujem so naši strokovnjaki cenjeni, pri nas pa se jim ne zaupa.« Na tuje znanje so se za kratko obdobje oprli tudi v ženski rokometni reprezentanci, kjer je en ciklus nad dekleti bdel Hrvat Ivica Rimanič. Poslovil se je po evropskem prvenstvu 2010.

Odbojkarji po Črnogorcu pripeljali še Ukrajinca

Dobro izkušnjo s tujimi strokovnjaki ima slovenska odbojka. Dve leti in pol je moško reprezentanco vodil Črnogorec Veselin Vuković. Po imenovanju novega predsednika zveze Metoda Razgorja se je poslovil, priznati pa mu je treba dobro opravljen posel. Izbrano vrsto je pripeljal do 3. mesta v evropski ligi, igrali so drugi krog kvalifikacij za olimpijske igre, z njim so bili na evropskem prvenstvu (2011), kjer so vknjižili prvi zmagi. Pod njegovim vodstvom pa sta padla tudi renomirana tekmeca Francija in Bolgarija. »Odločitev za Gorbačova je bila sprejeta na osnovi mnenja strokovnega sveta in predsedstva,« pa na Odbojkarski zvezi Slovenije pojasnijo, zakaj bo žensko vrsto po mandatu Tineta Kozamernika (2007–2012) prevzel Ukrajinec Oleg Gorbačov.

Košarkarji hoteli Obradovića, dobili Maljkovića

Nazadnje so po tujem selektorju segli košarkarji, ki sodelujejo s štirikratnim evropskim klubskim prvakom Božidarjem Maljkovićem. »Trenerjev ne delim na tuje in domače. Zanima me le in samo kakovost. Sem zelo pragmatičen. Še vedno mi je žal, da Slovenija ni ustoličila enega od trenerjev iz bivše Jugoslavije že pet ali šest let prej. Takrat bi lažje segel po dobrem rezultatu kot zdaj Božidar Maljković, od katerega pa upravičeno zahtevamo in pričakujemo dober rezultat,« je odločen Peter Vilfan, ki obžaluje, da Jure Zdovc s svojim timom ni nadaljeval dela po evropskem prvenstvu leta 2009, ko je segel po 4. mestu. Pred leti je tedanji predsednik Košarkarske zveze Slovenije Dušan Šešok nagovarjal Željka Obradovića, ki pa je bil preveč zaseden s klubskim delom v Panathinaikosu. Pred dvema letoma so bili na zvezi uspešnejši pri novačenju tujca. Generalni sekretar Iztok Rems s sodelavci je sicer želel Svetislava Pešića, a sta mu skupaj z Bogdanom Tanjevićem priporočila Maljkovića. Precej prej pa so tujcu zaupali žensko reprezentanco, ki sta jo vodila že Srb Dragan Bukvić in Željko Ciglar (le eno samo tekmo v diviziji B; po porazu z Nizozemsko so ga zamenjali). Pod Bukvićevo taktirko (2001–2004) je reprezentanca igrala najboljšo košarko, premagala je celo Rusijo in Hrvaško.

Udovič zagovarja domače trenerje

Od velikih panožnih zvez se po tujem selektorju za zdaj niso ozrli le še nogometaši. Pred leti se je špekuliralo, da bi lahko reprezentanco vodil Edy Reja, ki je sicer slovenske matere sin in v Italiji nadvse cenjen strokovnjak. »Tudi velesile so segle po tujih selektorjih, to so storili naši košarkarji in rokometaši. Ne zdi se mi nič posebnega, a zagovarjam tezo, da je treba naprej delo ponuditi domačemu strokovnjaku,« o vroči temi pravi nekdanji nogometni reprezentant Sašo Udovič. Dogajanje v zvezi z nogometno reprezentanco je ta čas še posebno pod drobnogledom, saj se zaradi slabih rezultatov resno trese stolček selektorju Slaviši Stojanoviću. Nedavno so mediji ugibali celo o prihodu Hrvata Roberta Prosinečkega na slovensko klop, verjetno pa je prvi favorit ob morebitni zamenjavi Stojanovića nekdanji selektor Srečko Katanec.