Tudi Rossijev navijač na konjička

Po Planici bo svetovni pokal v gimnastiki naslednje veliko tekmovanje na slovenskih tleh. Stožice bodo konec tedna v svojih nedrjih na raznoraznih orodjih sprejele zemeljsko elito, med domačimi zastopniki pa je prvo ime gotovo konjenik Sašo Bertoncelj. Na prvi preizkušnji svetovnega pokala v nemškem Cottbusu je po napaki s konja sestopil na četrtem mestu, v katarski Dohi pa je zdrsnil z ročajev in končal kot šesti. Ravno zato si tridesetletnik iz Gorenje vasi-Reteč pri Škofji Loki pred domačo publiko želi nastopov brez napak.

»Pred vsakim svetovnim pokalom imam velika pričakovanja. Vedno je najprej želja uvrstitev v finale, potem pa boj za najvišja mesta. Enako bo v Ljubljani, je pa res, da je morda želja še večja, saj se vsekakor želiš dobro predstaviti pred domačim občinstvom. To se te vedno pride ogledat z veseljem. Je pa res, da bo konkurenca divja, na konju smo sami najboljši s svetovnega vrha, tako da že sama uvrstitev v finale ne bo mačji kašelj,« je Sašo Bertoncelj pripravljen na izziv. V slovenski prestolnici ne bo le poškodovanega svetovnega prvaka iz kitajskega Naninga, Madžara Krisztiana Berkija, bodo pa tu svetovni podprvak Hrvat Filip Ude, bronasti Francoz Cyril Tommasone, Bertoncelj, ki je bil četrti, in še en kroatski telovadec Robert Seligman, peti iz Naninga. »To bo res merjenje moči najboljših na konju z ročaji in ne bo prostora za kakšno taktiziranje. Tu bo tudi nekaj povratnikov po poškodbah, medaljistov in finalistov s preteklih svetovnih prvenstev, tako da bo konkurenca zares divja,« je nadaljeval.

Seveda pa sta za najboljšega slovenskega konjenika glavna cilja sezone evropsko prvenstvo v Montpellierju, že kmalu, od 13. do 19. aprila, in gimnastični mundial od 23. oktobra do 1. novembra v škotski metropoli Glasgowu; slednje bo tudi filter za potnike na olimpijske igre leta 2016 v Rio de Janeiro. »Zadnja leta največ poudarka dajem velikim tekmovanjem, tam se rad pokažem v najlepši luči. Lani mi je to dobro uspevalo in tudi letos formo tempiram za evropsko in svetovno prvenstvo,« je dodal telovadec, ki si je lani na EP v Sofiji prijahal bronasto žlahtno kovino.

Komolec še boli

Bertoncljev boleči komolec je v preteklosti zahteval operativni poseg, zdajšnje stanje pa tudi ni, da bi za tako zahteven šport, kot je gimnastika, lahko rekli, da je vse zdravstveno za potrkati po lesu in le, hop, na konja. Bolečine v komolcu so še prisotne. »Da bi ga povsem pozdravili, bi bilo potrebno poldrugo leto rehabilitacije. V svoji karieri nimam več toliko časa, da bi komolec povsem pozdravil, sem pa na manjšem odmerku protibolečinskih tablet. Komolec je veliko bolje, kot je bil v lanskem letu, s tega vidika sem zadovoljen. Nikoli več ne bo povsem v redu, če bo vsaj podobno še naprej, pa bom povsem zadovoljen,« je zdravniško poročal Sašo Bertoncelj.

Med svetovnim pokalom v Dohi pa si je slovenski gimnast ogledal tudi trening motociklistov v razredu motoGP za veliko nagrado Katarja. »To je bila zelo zanimiva izkušnja. Ne bom rekel, da sem ravno motociklistični navdušenec, nimam namreč motorja, a mi je bilo vse skupaj vseeno zanimivo za pogledati. Slišal sem ta zvok, hrumenje mi je bilo fascinantno. Z mojo drago, s katero sva si šla ogledat motocikliste, sva res uživala, žal pa nama je bilo, da smo se domov vrnili že pred nedeljsko dirko. Valentino Rossi mi je v tem športu najbolj simpatičen, pristen in odprt. Tudi ko sem si ogledal trening, je bil nasmejan, prišel se je pokazat iz boksov, zdi se mi, da takšni ljudje spadajo v šport, saj ga znajo dobro promovirati. Zaradi tega tudi navijam zanj,« je z motociklistično prvino sklenil slovenski telovadni adut.