Brazilija se politično sesuva, korupcija jo je povsem načela, a brazilska vlada kot po tekočem traku organizira velika športna tekmovanja. Po svetovnem nogometnem prvenstvu pred dvema letoma bo zdaj Rio de Janeiro od 5. do 21. avgusta prizorišče poletnih olimpijskih iger. Kaj z napihnjenim olimpijskim proračunom počnejo skorumpirani brazilski politiki, lahko le ugibamo, ni pa težava le podkupovanje. Kriminal je brazilska stvarnost, svojčas je bil nogometni zvezdnik Zico strah in trepet za nasprotnike, danes pa je to virus zika.
V olimpijskem Riu bodo nastopili tudi slovenski atleti in atletinje, pogoje z normo pa je do zdaj izpolnilo deset podanikov in podanic kraljice športov: Luka Janežič, Žan Rudolf, Robert Renner, Maja Mihalinec, Sabina Veit, Maruša Mišmaš, Daneja Grandovec, Maruša Černjul, Tina Šutej in Martina Ratej. Maratonec Anton Kosmač mora lansko normo še potrditi. Do kam denimo na tekališču, skakališčih in metališčih posežejo Slovenci in Slovenke, je ocenil Vladimir Kevo, predsednik strokovnega sveta pri Atletski zvezi Slovenije. »Svetovna atletika je v primerjavi s konkurenco na evropskem prvenstvu nekaj povsem drugega. Menim, da bo za vsakega našega tekača uspeh, če bo prišel v polfinale. V tehničnih disciplinah bi morebiti lahko pričakovali finalne uvrstitve, in to na račun treh naših tekmovalcev, skakalcev s palico Rennerja in Šutejeve, ter morda Martine Ratej v kopju. Pri grožnji zike bo za zdravstveno službo, tudi za atlete, poskrbel Olimpijski komite Slovenije. Ker Brazilijo nekaj malega osebno poznam, pred mesecem sem bil denimo tam, menim, da z ziko ne bo nobenih težav. Kar zadeva kriminal, pa je tako: tudi Brazilci ne hodijo v predele, kjer ni varno. Če se bodo atleti in na splošno športniki gibali na območjih, kjer je to nekako normalno, ne vidim težav s kriminalom,« je povedal Vladimir Kevo.
Glava v teku
No, ker zelo cenimo skok s palico, nam je za sezonski uvod v oči najbolj padla odlična forma Roberta Rennerja. Najprej je na mitingu svetovnega izziva IAAF v Ostravi preskočil letvico na višini 5,63 metra, na državnem prvenstvu v svojem Celju pa je gladko zmagal s 560 centimetri. »Z izidom iz Ostrave bi se v olimpijskih kvalifikacijah moral uvrstiti v finale. Glede na to, da sem bil v finalu na lanskem SP v Pekingu, druge izbire nimam, kot da napovem finale. To je želja. Glede kriminala pa... tako in tako bomo v olimpijski vasi, tam bo dovolj varno. Pred ziko nimam posebnega strahu,« je dejal državni rekorder s 5,70 m.
Ropajo tudi v Ljubljani No, pred časom so avstralski paraolimpijki v Riu ukradli kolo. »Vedeti moramo, da se ropi vsak dan dogajajo tudi v Ljubljani, pa nismo v Braziliji. Rio ima pet, šest milijonov prebivalcev, tam je visoka stopnja revščine, tako da so to dokaj običajne stvari. Moja izkušnja pred mesecem dni je bila prav čudovita. Ljudje so izjemno prijazni, tako da osebno ne čutim neke ogroženosti,« ne skrbi Vladimirja Keva. |
Luka Janežič je pred dobrim tednom na mitingu v Madridu v teku na 400 m zasedel drugo mesto in s časom 45,22 izboljšal državni rekord. »Glavni cilj je sicer EP, a tudi v Riu želim čim bolje odteči. Če bo to državni in osebni rekord, bo tako in tako vrhunsko. Odvisno bo od sestave skupine, a nov rekord bi, ker v Pekingu ni bilo tako, že moral zadostovati za polfinale. S kriminalom in ziko se pretirano ne obremenjujem, bolj se ljudje okoli mene, ki vedo, da grem v Rio. Tam bom z glavo tako le pri teku, športniki se s tem niti nimamo preveč časa za ubadati.«
Celjanka Maruša Černjul, študentka v ameriški Nebraski, je Slovenijo v skoku v višino spet približala časom Britte Bilač. Na DP v knežjem mestu je s 193 cm tudi izpolnila olimpijsko normo. A pri njej je bila univerza vedno bolj pomembna kot premagovanje letvice. »Menim, da ne bom imela težav usklajevati obeh zadev še naprej. Po OI se namreč vračam v Lincoln, čaka me še magisterij na študiju prehrane in zdravja. Sem pa zelo vesela, da bom na olimpijskih igrah lahko predstavljala Slovenijo. Z brazilskim kriminalom in ziko se poskušam čim manj obremenjevati, ker imamo dosti skrbi z drugimi stvarmi. A res upam, da nas bodo dovolj zaščitili in da bo naša zdravstvena ekipa poskrbela za to, da ne bomo res zboleli,« Černjulova upa na lepo brazilsko izkušnjo.
Preverba krvi
Maruša Mišmaš je po težavah s poškodbo ahilove tetive v četrtek na mitingu v Ljubljani potrdila olimpijsko normo v teku na 3000 m z zaprekami. »Stanje s poškodbo se je zelo izboljšalo, lahko normalno vadim, skačem čez ovire, tudi vodno. Sem zelo optimistična in verjamem, da bom v Riu v dobri formi. O ziki kar precej govorijo, bila sem tudi na Inštitutu za mikrobiologijo. Ponudili so nam, da nam pred odhodom vzamejo kri ter da jo preverijo tudi po vrnitvi. Predlagali so nam repelente za komarje. Treba bo kar paziti. Tako in tako pa bomo večinoma v olimpijski vasi, tako da me kriminala ni strah,« je dejala Grosupeljčanka. Tina Šutej ima za velik plus to, da je takoj na uvodu sezone potrdila olimpijsko normo. »To je bilo olajšanje, tudi treningi so nato lažje tekli. Po EP bomo imeli še štiri tedne čase, da skok še malce tehnično obdelamo, da bo šlo na olimpijadi še višje. Cilj je uvrstitev v finale. Zaradi kriminala in zike nimam nobenih skrbi, niti ne razmišljam o tem. Predvidevam, da se bomo športniki držali tistih območij, ki so varna, pred tekmovanjem gotovo nihče ne bo poskušal kakšnih avanturističnih izletov. Mislim, da bo za nas dovolj varno,« je povedala. Sami pa imamo, zaradi trenutnega brazilskega kaosa, pomisleke o uspešni organizaciji. »Menim, da bodo vseeno uspešno organizirali OI, tudi objekti so precej blizu olimpijski vasi, nekateri so tudi znotraj nje. Menim, da bodo skupaj spravili ta tritedenski ciklus tekmovanj. Če se bo kaj sesulo, se bo po olimpijskih igrah, takrat pa bo vse delovalo,« je sklenila s 461 cm državna rekorderka.
