Slovenija je najboljša na Balkanu. A kakšno balkansko ekipno prvenstvo v atletiki je to, če ni Grčije?! To je tako, kot če na svetovnem nogometnem prvenstvu ne bi igrala Brazilija. »Prvenstvo je bilo na podlagi prostovoljnih prijav, upamo, da se bo naslednje leto priključila tudi Grčija. Discipline pa je izbrala Atletska zveza Slovenije v dogovoru z balkansko,« je stvar pojasnil Luka Steiner, sekretar AZS. Bile so namreč napeljane na slovenski mlin, program je obsegal tiste z najmočnejšimi domačimi aduti. Ni pa bilo tistih disciplin, kjer bi teoretično lahko nastopile svetovne zvezdnice, Hrvatice Ana Šimić in Sandra Perković ter Srbkinja Ivana Španović. Na 100 metrov na ljubljanskem stadionu ŽAK ni sprintala bolgarska asinja Ivet Lalova; glede na datum tekmovanja smo tako razumljivo videli povprečno atletiko.
Domači aduti so pritekli, priskakali in primetali šest zmag, kladivaš Primož Kozmus in kopjašica Martina Ratej sta bila tako kot že vso sezono v ospredju zanimanja. »Super, kot vedno so najlepše tekme ekipne. Vesel sem, da smo zmagali, bili ekipno suvereni, tukaj smo, zmagovalci Balkana,« se je zasmejal metalec, ki je nakoval številna odličja, v soboto pa je slavil z metom 70,66 metra. »Sedemdeset metrov je bila želja, po evropskem prvenstvu sem si vzel mesec dni premora, zato je izid realen. To je dobro izhodišče za start v priprave za naslednjo sezono. Konkurenca je bila tokrat idealna, meni v tem trenutku pisana na kožo. Menil sem, da bo zmagal Hrvat Andras Haklits, ker je malce bolje pripravljen, a mu tokrat ni šlo. Tudi Turek Özkan Baltaci je bil nevaren, a je tudi že on spustil formo,« je navrgel. V Ljubljani denimo ni bilo dopinško suspendiranega Turka Eşrefa Apaka z osebnim rekordom 81,45.
»Vsekakor podpiram tovrstna tekmovanja, fajn smo se imeli, normalno je, da so bili rezultati malce nižji. A vsega ne gre podcenjevati, to je tako kot nogomet, nekdo odigra slabo tekmo, a zmaga. Takšna tekmovanja so pomembna za naš prostor, vemo, da ne moremo prirediti mitinga diamantne lige. To je tekma, ki jo je možno, in v prihodnosti bomo gradili na tem. Je pa to za srednji rang atletov idealno tekmovanje,« je ocenil reprezentančni kapetan Kozmus in dodal, da je bila zaradi težav s hrbtno mišico telesna pripravljenost v tej sezoni preslaba za odličje na EP. »Nisem navdušen, ne pa tudi povsem razočaran. Šesto mesto na evropskem, 77 metrov in pol, to je solidno. Za novo sezono se bom pripravljal tukaj, v igri je bila Amerika, a sem jo odpovedal. Tukaj je moje moštvo, mi je bližje. Če bo kakšna mala težava, jo bomo lažje rešili.«
Najboljša športna leta
Martina Ratej je v kopju zmagala z metom točno 60 metrov. »Tokrat je bil zelo močan nasprotni veter, z rezultatom pa sem zelo zadovoljna. Šestdeset metrov je super za zaključek sezone. Ne vadim, le vzdržujem kondicijo. Imela bom mesec, dva dejavnega premora, da bi zadržala formo. To bi bil za novo sezono zelo velik plus, ker bi začela z zelo dobre ravni. Drugo leto bom tekmovala le v diamantni ligi in na svetovnem prvenstvu, ker je preprosto preveč tekem, potovanja pa te sesujejo. Letos je bila sezona dobra, v diamantni ligi super, razen EP v Zürichu, tam se nam ni izšlo. To se je poznalo na zadnjih dveh mitingih diamantne lige, malce sta padli samozavest in motivacija. Drugo leto bom poskušala biti na takšni ravni in doseči morda še boljše rezultate. Letos so bili dobri, a ni bilo tistega presežka. Bila sem sposobna zrušiti osebni in državni rekord, a na nobeni tekmi nisem sestavila takšnega meta, za kakršnega sem bila sposobna. Naslednji dve leti sta ključni, to bodo moja najboljša športna leta, sem dozorela, sem v dobri formi. Želim si, da na treh velikih tekmah dam svoj maksimum, da vidim, česa sem sposobna,« je ocenila 32-letna metalka iz Loč. »Menim, da je tekmovanje super, sploh za mlajše tekmovalce, ki ne morejo nastopati na večjih mitingih. To je priložnost, da se dokažejo, po drugi strani pa je to lepa ekipna tekma, da se borimo za točke in poskušamo biti najboljši. Da ekipno dihamo, vsak se trudi za svoje točke. Kaže se pravi duh atletike, ker je pač ekipni šport in da tudi Sloveniji pokažemo, da smo dobri atleti, da spodbudimo mlade za trening, ker je atletika na koncu koncev le kraljica športa. Čeprav je treba vložiti veliko truda ter so vzponi in padci. Ampak, ko dosežeš neki rezultat, je to to, zaradi česar ni zastonj kraljica športa,« je dodala Ratejeva.
Tina Šutej je bila besna kot risinja in je kar pihala od jeze. V skoku s palico je zmagala z enim skokom na štirih metrih, a pozneje razložila svojo poparjenost. »Ko sem zmagala, so mi sodniki dejali, da lahko naprej skačem le, če dajo letvico na višino državnega rekorda. To je pa kar 62 cm več od začetne višine, in tega ne počne nihče. Z začetne višine ne moreš kar iti skakat državnega rekorda. Rekli so, da je tekmovanje končano, ker sem zmagala, in ker je časovna stiska, to naj bi bil glavni razlog. A ne vem, kdo se je tega pravila spomnil. Še na nobeni tekmi nisem slišala zanj, meni se to zdi pač neumno. Prišla sem, se uro ogrevala, trudila, da dobim vse točke za reprezentanco, potem pa mi rečejo, da sem dobila točke in ne smem več skakati. Želela sem zamenjati palico, iti na 4,20, 4,30, a so mi pač rekli, da ne smem. Zanima me, kdo je ta oseba, ki je rekla, da bo pač tako. Tu ni nobene časovne stiske, tekmovanje še vedno poteka. Poleg tega pa je bil na skakališču veter v hrbet, bile so super razmere. In če bi zmagala Turkinja? Bi pa s 3,50 morala postaviti letvico na 4,20. Halo?« je bruhala jezo Šutejeva.