Tanja ni mačka v žaklju

Niso redki, ki dandanes prodajajo meglo ali ponujajo mačka v žaklju. Kolesarka Tanja Žakelj ni te sorte, marveč je skupna zmagovalka svetovnega pokala v olimpijskem krosu.

»Seveda se počutim dobro, kako se ne bi, je pa res, da še malce prihajam k sebi,« nam uvodoma pove 25-letna šampionka, ki je šla po poti Tine Maze in Mina Markovič, ki sta prav tako premagali svetovno konkurenco. »Saj načrti niso bili taki, pred sezono sem hotela le to, da spet ponovim 9. mesto, kjer sem pred tremi leti končala,« razkrije. Načrti so dobili krila, Tanja pa moč in pogum po prvi tekmi, ko je zasedla četrto mesto. »Prvič sem vozila v vodilni skupini, bila sem kar zmedena, a sem se zbrala, kmalu je prišla tudi zmaga.« Skupaj je dosegla dve, sezono je sklenila s šestim mestom na Norveškem. Dovolj, da ji je konkurenca gledala v hrbet.

Menjala trenerja in ekipo

Lanska sezona pa je bila slaba, zato je bila Tanja še toliko bolj odločna, da so spremembe nujne. Luka Želeta je zamenjal Samo Ravtar, prej je vozila za turško ekipo Salcana, letos pa je skrb prepustila domačemu kadru, slovenski pameti ter slovenskim mehanikom. »Nekdanji trener me je prepričal, da mi lahko uspe le v tujini,« pojasni, zakaj je odšla v Turčijo.

No, izkazalo se je, da niti domače znanje ni od muh, nasprotno. »V ekipi Unior Tools sem imela izjemno podporo. Veliko majhnih dirk smo odpeljali skupaj, da se uigramo, in obrestovalo se nam je,« je ponosna na sodelavce, ki so ji pomagali tlakovati pot na vrh.

Vodja ekipe je bil Tine Mahovec. »Šele sredi sezone mi je izdal, da je vsem sponzorjem prodal zgodbo, da bom segla po najvišjih mestih,« z nasmehom pripoveduje Tanja, ki Mahovca izjemno ceni. »Prepričan je bil, če sem bila že mladinska prvakinja, potem se mi mora odpreti tudi med članicami.« In se ji je. Tudi zavoljo pedantnega mehanika Roka Jurce, ki je poskrbel, da je kolo teklo kot ura. Tanja upa, da bo tudi zaradi njenega zmagoslavja pri nas več zanimanja za gorsko kolesarstvo, a poudarja, da so razmere v Nemčiji, Švici in Avstriji veliko boljše.

Nekaj več kot 11 tisočakov

Novopečena šampionka je še študentka. Letos ali najpozneje prihodnje leto bi rada končala študij za kemijsko inženirko. A v kolesarstvu kani še vztrajati, morda celo tja do 40. leta, kot to uspeva njenim kolegicam. Obogatela z njim ni, je pa vesela vsakega evra: za skupno zmago v svetovnem pokalu je prejela 5600 evrov, za posamezno zmago na tekmi svetovnega pokala pa 2750. Iz belega sveta se rada vrača v rodne Ledine, kjer pomaga na kmetiji. Do sredine novembra je prosta kot ptička na veji, potem pa začne kovati formo za novo sezono. S kotičkom očesa že pogleduje proti Riu in olimpijskim igram, kolajna iz Brazilije bi bila seveda krona kariere. A zelo hitro doda: »Kar počasi, gremo od sezone do sezone.«