Prvenstvo je odlična priložnost za turistično promocijo Slovenije, saj so muharji z vsega sveta najboljši poznavalci voda in življenja v njih. To so tudi veliki borci za čisto okolje in skrbniki za ohranjanje avtohtonih ribjih vrst in lovljenja s sloganom Ujemi – spusti.
Po uspešno organiziranem evropskem prvenstvu v lovu rib z umetno muho leta 2006 sta Ribiška zveza Slovenije in tudi Slovenija ponovno dobili priložnost, da se izkažeta kot odlični prirediteljici svetovnih športnih dogodkov. Svetovnega prvenstva se je udeležilo 180 tekmovalcev iz tridesetih držav, ki so v osemdnevnem druženju dodobra spoznali lepote slovenskega vodnega sistema. Na prvenstvu je sodelovalo tudi pet slovenskih tekmovalcev. Vsi so se – skupaj z vodjo naše izbrane vrste Robertom Tisnikarjem – zavedali, da bo težko ponoviti uspeh z evropskega prvenstva 2006, ko so osvojili zlato kolajno.
En ribič-200 metrov reke
Središče dogajanja je bilo v Bohinjski Bistrici, kjer so udeleženci bivali v eko hotelu Park, treningi in tekmovanja pa so potekali na najlepših slovenskih muharskih rekah: Savi Bohinjki, Savi Dolinki, Kokri, Savinji, Dreti, Idrijci, eno od prizorišč pa je bilo akumulacijsko jezero pri Mostu na Soči. Tekmovanje je bilo tudi logistično precej zahtevno, saj so morali tekmovalci v treh dneh tekmovati na petih različnih sektorjih. Vsak ribič je imel na voljo 200 metrov na reki in svojega sodnika oziroma kontrolorja.
Glavni vir financiranja SP je bila kotizacija, ki so jo tekmovalci plačali za udeležbo na prvenstvu; s tem denarjem so morali prireditelji poravnati vse stroške prvenstva, ki bo gotovo imelo pozitivne promocijske učinke, saj so organizatorji zbranim ribičem predstavili vse najboljše slovenske ribiške lokacije in številne slovenske kraje. Tuji ribiči spadajo med najboljše potrošnike in porabnike različnih turističnih storitev in se radi vračajo v kraje z odličnimi razmerami za ribištvo.
Prvenstvo je po besedah predsednika organizacijskega odbora Bojana Javornika vrhunec desetletnih sistematičnih prizadevanj za promocijo Slovenije kot vrhunske svetovne muharske destinacije pod vodstvom Ribiške zveze Slovenije skupaj z ribiškimi družinami, Zavoda za ribištvo in Slovenske turistične organizacije.
Svetovno prvenstvo v lovu rib z umetno muho se je začelo s slovesnim odprtjem v nedeljo, 3. junija 2012, v Bohinjski Bistrici. Sledila sta dneva, namenjena spoznavanju vseh tekmovalnih sektorjev, nato pa so imeli tekmovalci priložnost v treh dneh (od 6. do 8. junija) pokazati svoje znanje in spretnosti ter se potegovati za najžlahtnejši naziv na svetu. Poleg tekmovalnega dela so organizirali tudi naravovarstveni simpozij z naslovom Soča, biser slovenskih voda in življenja v njej. Udeleženci so imeli priložnost spoznati, kako Slovenci skrbimo za svoj vodni ekosistem.
Plemenita disciplina
Muharjenje je prepletanje športa in umetnosti in zahteva visoko stopnjo spretnosti. V Sloveniji je med sladkovodnimi ribiči izjemno priljubljeno. Najprej je bilo namenjeno lovu postrvjih vrst rib in lipana, a se je kasneje razširilo na številne druge vrste. Naši muharji si prizadevajo za ohranjanje čistih voda in postavljajo Slovenijo na zemljevid evropskih držav z najbolj čistimi vodami, primernimi tudi za muharjenje.
Slovenci osmi
Med ekipami je na 32. SP slavila Češka pred Italijo in Španijo, med posamezniki pa je bil najboljši Španec David Arcay Fernandez, drugi je bil Italijan Valerio Santi Amantini, bron pa je pripadel Čehu Tomasu Adamu. Naši so se ekipno uvrstili na zelo dobro 8. mesto med 26 ekipami, v konkurenci posameznikov iz 30 držav pa je bil naš najboljši predstavnik Edo Januš uvrščen na 15. mesto, Robert Čebul je bil 20., Danilo Bižal 47., Klemen Bukovec 69. in Igor Pivk 87.
