Študijsko in košarkarsko leto je v polnem zamahu, to na svoji koži čuti tudi nekdanji kapetan slovenske reprezentance Jaka Lakovič. Pri 36 je odločen, da dokonča študij, zadnje pa ni rekel niti pod košarkarskimi obroči. Še posebno zdaj, ko je dokončno strl okove italijanskega Avellina. Slovenskega asa so zahodni sosedje držali v šahu. Zdaj ne več, vrnilo se jim bo kot bumerang, na svoj račun pa bo prišel tudi Lakovič.
»Avellino me je pred začetkom priprav obvestil, da ni potrebe, da pridem nanje. Čakal in čakal sem. Imel sem veljavno pogodbo, ki sem jo upošteval, Italijani pa se niso držali rokov plačila. To sem izkoristil in pogodbo prekinil. Ker so pogodbo kršili, bom poiskal pravico in prišel do tega, kar mi pripada,« Lakovič pojasni razplet sage z zdaj že nekdanjim italijanskim delodajalcem. Svoj prav bo iskal na arbitražnem sodišču v švicarski Lozani, kjer pričakuje, da razsodijo v njegov prid. Prvoligaš iz osrčja Italije bo moral plačati. Če tega ne bo storil, ga čaka blokada – v najslabšem primeru celo prepoved registracije igralcev.
A to ni več Lakovičeva skrb. Moščan bi še rad igral, ves čas je marljivo treniral. Tak je pač Jaka, ki niti v najtežjih trenutkih ni pustil žoge v kotu. »Vadim s košarkarji Slovana, tudi igral sem z njimi, tako da nekaj forme premorem, drugo pa bo tudi hitro prišlo,« meni Lakovič. Vest o njegovi svobodi je hitro obšla Evropo, prvi snubci so se javili iz Francije in Španije, nekaj tudi z Balkana. »Vrat si ne zapiram. Zakaj pa ne doma? Rad bi še igral,« je jasen Lakovič, ki je v Sloveniji pod taktirko Aleša Pipana zablestel v dresu Krke. Leta 2002 ji je pomagal v Evroligo. V tej sezoni, 2001/02, so bili Dolenjci pravi evroligaški hit. Zbrali so sedem zmag in prav toliko porazov, poleg Reala v gosteh pa so doma na kolena spravili CSKA in Panathinaikos. Prav proti kraljevemu Realu, bilo je 18. oktobra 2001, je Lakovič zasijal v vsem sijaju – v 40 minutah je dosegel 38 točk (55 indeksnih točk, štiri trojke in sedem podaj).
Vesel Nesterovića
Pred začetkom letošnje sezone se je Lakovič pogovarjal z Olimpijo, a skupnega jezika nista našla. S Krko uradnih pogovorov ni bilo. Bi pa morda Lakovič prišel Dolenjcem prav, če bi Novo mesto predčasno zapustil izvrstni Američan Malcolm Armstead, ki je Evropo nase opozoril z nekaj odličnimi predstavami v ligi Aba.
Ker je bil Lakovič poleti in jeseni brez službe, je imel dovolj časa za študijske dejavnosti. Na fakulteti za šport opravlja izpite drugega letnika, pred njim pa je še tretji. »To moram končati in pridobiti izobrazbo,« je odločen Lakovič, ki je vesel, ker v slovenski košarki pomembno veljavo dobivajo nekdanji asi. »Rašo Nesterović je več kot primeren za generalnega sekretarja košarkarske zveze. S svojim znanjem in izkušnjami bo slovensko košarko dvignil na še višjo raven. Tja, kamor spada in kar si zasluži.« Kmalu pride na vrsto tudi Lakovič. Tako ali tako je napovedal, da gre med trenerje. Učil se je od velemojstrov – tudi od trenerskega maga Željka Obradovića.