Srebro lepšega sijaja, kot so si predstavljali

Srebrno-zmagovalni slovenski odbojkarji so se včeraj vrnili v domovino, vtisov z evropskega prvenstva v Bolgariji pa ni manjkalo. Kako tudi ne, slovenska odbojkarska reprezentanca je spisala športno pravljico, ki ne bo končala v knjigi na zaprašeni polici, temveč se bo pripovedovala iz roda v rod. Predvsem zaradi načina in fantastične igre, s katerima so izbranci selektorja Andree Gianija dosegli naslov evropskega podprvaka. Najboljši sprejemalec-napadalec na celinskem prvenstvu Tine Urnaut je včeraj na brniškem letališču za vratom ponosno kazal srebrno odličje. »Občutki so neverjetni, niti se še ne zavedamo, kaj nam je uspelo narediti. Najlepše je, ko tako dobro igramo, ko nam uspe, kar si želimo, in ko dosegamo takšne uspehe. Nisem si predstavljal, da je srebrna kolajna takšna. Tudi ko so nam jo na slovesni razglasitvi prinesli in jo podelili, je bila dosti lepšega sijaja, kot smo si predstavljali. Zelo zelo smo veseli, da nam je po tako dolgem času uspelo. Nagrada za najboljšega sprejemalca-napadalca je nagrada vsej ekipi, v bistvu bi jo morala dobiti ona. Posvetil pa bi jo svojim staršem, že ko sem shodil, sem kmalu začel igrati odbojko. Skozi vsa ta leta in težke čase stojijo ob meni, vztrajajo, me spodbujajo, in bi se jim res zahvalil za vse to,« je Tine Urnaut čustveno strnil vtise.

Kot napadalec se je na EP izkazal tudi Klemen Čebulj. »Že v pripravljalnem obdobju smo dokazovali, da lahko igramo tudi proti najboljšim reprezentancam na svetu. Tudi na evropskem prvenstvu je bilo tako, razen proti Francozom, v finalni tekmi nam je malce zmanjkalo moči. Bili so boljši od nas, to lahko mirno priznamo,« je povedal novi član italijanskega kluba Volley Lube. Tudi Mitja Gasparini je zamenjal klub, Pariz namesto Gianijeve Verone. Odbojkarske velesile bodo po srebru zdaj gotovo bolj spoštovale slovensko odbojkarsko reprezentanco. »No, z vrhunskimi igralci iz drugih reprezentanc se poznamo iz tujih klubov, ne nazadnje vsi igramo v tujini. Poznali so nas že od prej, spoznali pa so moč ekipne igre Slovenije. Gianijeva ključna vloga je v tem, da nas je povezal. Da igramo kot ekipa, in ne kot šest, sedem posameznikov, ki se sicer trudijo za Slovenijo, a skozi celotno srečanje ne igrajo drug za drugega,« je pojasnil Izolan.

Noro, lepo, čudovito

Vloga selektorja Andree Gianija je v vsem seveda izjemno pomembna. »V prvem nizu finalne tekme smo plačali davek neizkušenosti, potem pa smo s Francozi igrali povsem enakovredno. Francija je v tem trenutku verjetno najmočnejša reprezentanca na svetu, a je morala delati neverjetne stvari. Bil je poraz, drži, toda tudi v njem smo bili resnično veliko moštvo,« je na kratko ocenil boj z zmagovalko svetovne lige in zdaj prvič evropskim prvakom. Je pa sicer vse skupaj s tem srebrnim podvigom prav noro? »Je noro, lepo, čudovito. Sem pa fantom že povedal, da mora biti to le začetek neke poti. Ko se bomo spet dobili, hočem, da značilnosti, ki smo jih tokrat pokazali, ostanejo. V tej sezoni morajo delovati po teh principih, to je temeljna stvar,« je povedala italijanska legenda. Za nas je bil eden od ključev čas od zadnje skupinske tekme z Belgijo, ki so jo izgubili, do dodatne tekme za četrtfinale z Nizozemsko. Kaj se je pravzaprav spreobrnilo v igralcih? »Nič se ni zgodilo. Izgubili smo tekmi s Poljsko in Belgijo, a igrali smo dobro. A v zadnjih točkah nizov ni bilo tiste športne nesramnosti, lucidnosti, da bi zaključili niz in verjetno tudi tekmo. Takrat sem se zelo razjezil, ker ko dobro igraš, moraš zmagati, zato ker smo bili tudi povsem blizu črte, da bi preskočili na novo raven. To ni tehnična stvar ali stvar telesne priprave, to je stvar gotovosti v odločilnih trenutkih. Denimo, zato je bila četrtfinalna tekma s Poljsko, ki smo jo dobili, zelo pomembna,« je sklenil Andrea Giani.