LJUBLJANA – Tako je tudi slovenska športna publicistika bogatejša za novo knjigo pod taktirko Kluba slovenskih olimpijcev, Naši olimpijci, ki obsega slovensko udeležbo na letnih in zimskih olimpijskih igrah. »Publikacija je bila izdana z namenom, da se predstavimo z dozdajšnjo olimpijsko zgodovino. Letos mineva stoletnica prve slovenske olimpijske kolajne Rudolfa Cvetka in 20 let od prvega samostojnega, tudi z odličji ovenčanega, nastopa Slovenije na olimpijskih igrah v Barceloni. Prav tako sta bila pred 92 leti ustanovljena Slovenski olimpijski pododbor (v bistvu slovenski olimpijski komite) in Športna zveza Slovenije.
Knjiga je namenjena novinarjem, da vse zbrane podatke uporabijo, in udeležencem olimpijskih iger,« je za začetek razložil eden od avtorjev knjige (poleg Marka Račiča in Marka Levovnika), Tomo Levovnik. Nekdanji atlet Račič, drugi najstarejši še živeči slovenski olimpijec (rojen 25. 4. 1920), na 400 m je tekmoval v Londonu leta 1948, je veliko podatkov ročno zbral in spisal, sin Toma Levovnika Marko pa je vse računalniško vnesel. »Knjiga ni za prodajo, njen namen ni komercialen, ampak, da se z njo širi olimpijski duh. Na žalost pa nam Fundacija za šport in ministrstvo nista z ničimer pomagala, kar pa je le izraz trenutnega stanja,« je še pojasnil Levovnik. Ko že toliko omenjamo London, je na letnih olimpijskih igrah od leta 1912 do 2008 nastopilo 351 slovenskih športnikov, seveda to obsega (tako tudi za zimske olimpijade) tudi čas, ko so slovenski športniki in športnice bili člani reprezentanc Avstro-Ogrske, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevine Jugoslavije, Federativne ljudske republike Jugoslavije, Socialistične federativne republike Jugoslavije in z letom 1992 Republike Slovenije. Šest jih je na njih nastopilo več kot trikrat: Rajmond Debevec sedemkrat (v Londonu bo tekmoval osmič), Iztok Čop petkrat (OI 2012 bodo njegove šeste), Peter Mankoč, Luka Špik (London njegove pete, tako kot Mankoč) in Jani Klemenčič pa po štirikrat. Na zimskih igrah v obdobju 1924–2010 je nastopil 301 slovenski športnik. Biatlonca Sašo Grajf (tudi smučarski tekač) in Sašo Ožbolt sta bila udeleženca petkrat, Jure Košir, Špela Pretnar, Jure Velepec in Mitja Kunc pa po štirikrat.
Najstarejši slovenski olimpijec je sicer smučarski tekač Tone Pogačnik, rojen 4. januarja leta 1919, ki je v smučarskih tekih nastopil na igrah leta 1948 v St. Moritzu. Slovenci so na olimpijskih igrah osvojili (51 je to uspelo) 69 odličij. Igor Radin je edini nastopajoči na poletnih in zimskih olimpijskih igrah. Leta 1960 v Rimu je veslal v četvercu s krmarjem, na zimskih olimpijskih igrah leta 1964 v Innsbrucku pa je bil igralec jugoslovanske hokejske reprezentance. Gimnastični as Miro Cerar – avtorji knjige skušajo zdaj iz mednarodnega arhiva odkupiti njegove slike z zmagovalnega odra na OI v letih 1964 in 1968 –, ki je osvojil dve zlati na konju z ročaji in bron na drogu, je na koncu še omenil solidarnostni sklad slovenskih olimpijcev, ki, ko gre za socialne stiske, pomaga nekdanjim in še delujočim slovenskim vrhunskim športnikom in trenerjem.
