Šport hoče več denarja

Odkar je predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) postal Bogdan Gabrovec, se v športni družini dogajajo zanimive in obetavne spremembe. Pustimo ob strani, da je na vodilne položaje krovne športne organizacije postavil ljudi, ki jim bolj zaupa, ter da so ti morali takoj pošteno zavihati rokave. Najbolj boleča točka je pomanjkanje denarja na vseh ravneh, ob tem so proti dosedanjemu modelu kategorizacije športnikov in delitvi financ odločneje nastopile predvsem zveze iz kolektivnih športnih panog. Zato se je Gabrovec s toliko večjim veseljem skupaj s svojim podpredsednikom Iztokom Čopom, ki je tudi predsednik strokovnega sveta, podpisal pod sporazum o dodelitvi 94.600 evrov Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) in Rokometni zvezi Slovenije (RZS), saj imata njuni moški reprezentanci realne možnosti za uvrstitev na olimpijske igre v Riu de Janeiru prihodnje leto. KZS je namenjeno 52.000 evrov in drobiž, RZS nekaj čez 42.500, gre pa za denar iz solidarnostnega sklada pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK), za katerega se je prepričljivo in uspešno potegoval OKS. Če se ne bi uvrstili na OI, denarja ni treba vračati.

Ta prispevek bi torej znal vplivati na sprostitev odnosov na relaciji kolektivni športi–OKS. O tem smo govorili tudi s predsednikom RZS Franjem Bobincem. »Tenzij pravzaprav ni. Mi v kolektivnih športih opozarjamo na nekatere anomalije in da jih je v okviru novih razmislekov, kako organizirati slovenski šport, treba odpraviti. Ni res, da se dobivamo samo mi iz kolektivnih športov. Pogovarjamo se tudi s smučarji in atleti. Tudi oni razmišljajo podobno kot mi,« je razkril Bobinac. Prvi mož košarkarske zveze Matej Erjavec je dodal: »Povezali smo se in nekoliko dvignili glas, ampak ta sporazum seveda ni namenjen temu, da bi nas utišali. To je dobronamerna gesta OKS, za katero se jim lahko samo zahvalimo. Ta sredstva nam bodo prišla zelo prav, za osem odstotkov bodo dvignila proračun, ki ga namenjamo košarkarski reprezentanci. Res je super, da nam OKS pomaga na takšen način.«

Brez groženj

O nestrinjanju v pogledih na status posameznih športov znotraj OKS in težnji po spremembah je Erjavec pojasnil: »Nič ne bo šlo s silo, vse gre v smeri pobude. Radi bi uveljavili razmišljanje, da bi spremenili kriterije oziroma da bi zožili število najvišje rangiranih športov. Kriteriji bi se prilagodili množičnosti, konkurenčnosti in mednarodni zastopanosti. Zdi se mi neverjetno, da nogometaš po obstoječih kriterijih ne more biti vrhunski športnik, pa vemo, kako težko se je uvrstiti na evropsko ali svetovno prvenstvo, imamo pa tudi vrhunske nogometaše, ki igrajo v vrhunskih ligah. Predsedniki posameznih zvez smo se povezali, zato nastopamo bolj enotno, z večjo močjo. Ni pa to nobena grožnja. Nikomur ne želimo odvzeti denarja, radi bi ga imeli za vse več.«

Športna in državotvorna je tudi Bobinčeva drža, ki ocenjuje: »Pri OKS so začutili, da je prava olimpijada tudi tista, ki pomaga kolektivnemu športu, da se uvrsti nanjo. Rokometaši smo dvakrat že bili na OI, verjamemo, da smo lahko tudi v letu 2016. Pomembno je, da se politika oziroma država zaveda, da je šport največji ambasador ugleda Slovenije. Zato je kruto in krivično, da se država mačehovsko obnaša do športa. Te stvari je treba spremeniti. Vemo, da se ob uspehih vsi radi slikajo z zmagovalci, toda treba je več storiti prej. Običajno smo ob koncu prvega četrtletja dobili denarna sredstva z razpisov ministrstva za šport in fundacije za šport, zdaj pa tega sploh še ni. Ob tem je na voljo tudi manj denarja. Tekmovanja in priprave medtem potekajo. Ta dogodek je tudi signal politiki in tistim, ki vladajo v športu, da je treba pomagati, in to pravočasno.«