SVETOVNI GIMNASTIČNI POKAL

Sodniki ujezili slovenska telovadca

Objavljeno 05. april 2015 13.21 | Posodobljeno 05. april 2015 13.21 | Piše: Marko Uršič

Teja Belak je prvega dne finala svetovnega gimnastičnega pokala v Ljubljani osvojila drugo mesto na preskoku. Prvi moški adut Sašo Bertoncelj je imel zaradi šestega mesta na konju z ročaji mešane občutke.

Teja Belak je bila edina sobotna slovenska medaljašica. Foto: Blaž Samec

LJUBLJANA – Prvi dan finala svetovnega pokala v gimnastiki v ljubljanski dvorani Stožice je prinesel eno slovensko uvrstitev na stopničke. Teja Belak je bila na preskoku druga, za 39-letno Uzbekistanko Oksano Čusovitino. Prvi moški adut Sašo Bertoncelj je na konju z ročaji pristal na šestem mestu, Tjaša Kysselef si je priskočila peto mesto na preskoku, Rok Klavora je po vseh nastopih na parterju končal kot šesti. Finalni debitant Peter Lampret je zahtevno tekmovanje na krogih sklenil na osmi stopnički, enako mesto je po dveh padcih z dvovišinske bradlje zasedla Belakova.

»Z obema skokoma sem zelo zadovoljna. Posebno z drugim, ki mi je uspel še bolje kot v kvalifikacijah. Na prejšnjih svetovnih pokalih v Cottbusu in Dohi sem imela z drugim skokom nekaj težav, predvsem pri doskoku. Tokrat mi je uspel maksimum v tem trenutku. Zelo sem zadovoljna z uvrstitvijo, vse je super. Kaj preveč rezerve pri skokih niti več nimam, za oba sem dobila zelo visoke ocene. Če bom tako uspešna na bližnjem evropskem prvenstvu v Montpellierju, menim, da bo dovolj za finale. Za kaj več pa bi bilo treba izvesti težje skoke, na tem trenutno še ne delam, ker imam še vedno težave z nogo. Upam pa, da bo v kratkem že vse v redu. Imam kar velike bolečine v gležnju, kar mi onemogoča vadbo, ne morem normalno skakati. Na treningu lahko opravim le dva skoka. To, kar sem tokrat opravila, je nad pričakovanji, tako da sem zelo zadovoljna,« je povedala Teja Belak, ki je v Stožicah za mesto izboljšala uvrstitvi iz Cottbusa in Dohe.

Sporno odbijanje

Sašo Bertoncelj je dobro opravil delo na konju z ročaji, pri seskoku pa napravil majhno napako, saj ni trdno in negibno pristal na tleh. »Vesel sem, da je bila ocena tokrat višja, res pa je tudi, da so danes sodniški kriteriji precej strožji. Zadovoljen ne morem biti, ker vaja ni bila povsem čista, razočaran pa tudi ne smem biti, glede na to, kakšen teden je za menoj. S sodniškimi merili pa ne morem biti zadovoljen, tole je bila katastrofa. Nisem imel ravno najlažje vaje in da nekateri z lažjimi vajami dobijo višje ocene, se ne sme dogajati. Pošteno bi bilo, da bi še komu drugemu odbili pri oceni,« je imel Škofjeločan mešane občutke.

Niti Rok Klavora ni povsem lahkih misli sprejel šestega mesta v parterju. »Vaja se mi ni zdela slaba, dober občutek sem imel. Pričakoval sem celo, da bo to dovolj za prvo mesto – sem se že veselil. Ko sem videl, da sem na šestem, sem grdo pogledal. Ne vem, kaj so mi odbijali,« je Rok Klavora zaman poskušal razvozlati sodniško uganko. 

Deli s prijatelji