Včasih smučam hit', včasih pa počas',« je svojčas pel Jure Košir. Pa jutri? Lahko se zgodi, da slovenske alpinke in alpinci ne bodo smučali! »Verjemite mi, da tudi sam ne vem, kaj nas čaka. Ko vprašam direktorja Jurija Žureja, mi ta pove, da je svoje povedal. In da naj se že soočim z realnostjo,« Dušan Gorišek, šef alpskega odbora, ne ve, ali imajo alpinci še kakšen evro za delo, pot in topel krožnik golaža. Smučarska zveza je tik pred finančnim kolapsom. Fiasko je pred vrati. Zveza je v teh letih pridelala tri milijone dolga, direktor Žurej je na zadnji seji izvršilnega odbora SZS pripravil 270 strani grehov, na seji pa je jasno napovedal desetletno zategovanje pasu in varčevanje na vsakem koraku. »Recimo, da se ni delalo v skladu s standardi, ki veljajo v poslovnem svetu,« se Žurej ni dovolil speljati na tanek led, da bi povedal, da se je denar kradel in nenamensko po domače usmerjal v tisto smer, kamor se je komu dvignil. Sanacijski program so prisotni člani IO potrdili, a niso redki, ki menijo, da bolj s figo v žepu. »Bistvena je realizacija,« opozarja naveza Žurej–predsednik Enzo Smrekar; ta vodi zvezo, ki je bolj mrtva kot živa. Oba pa, pričakovano, napovedujeta, da bosta odstopila, če se panoge ne bodo držale dogovora. Med vrsticami sta napovedala svoj skorajšnji odhod.
Nad položajem je razočaran Tomo Levovnik, nekdanji smučarski trener in športni delavec. »Ko so rušili Primoža Ulago, sem pričakoval, da bosta novi direktor in predsednik vodenje prevzela iz ljubezni. V vseh teh njunih izjavah pogrešam, da bi smučanje težilo k realizaciji zastavljenih ciljev, ki so bili vedno vrhunski, ne pa da se prilagaja nekemu tehnicističnemu vodenju zveze. Za nameček to vodstvo ni sposobno zagotoviti dodatnih sredstev,« opozarja Levovnik, ki v dvojcu Žurej & Smrekar ne vidi garancije za boljši jutri smučanja. Upravičeno ga je strah, da bo brez kakršne koli bolečine sledil padec kakovosti, naglo pa bo padla še množičnost. Levovnik rešitev vidi v sposobnih ljudeh, ki bi prevzeli vodenje in ki bi znali povezati (razklano) slovensko smučanje.
Asi so se opekli
»Bistveno vlogo v vseslovenski akciji reševanja smučanja bi morali imeti ljudje v klubih, reprezentanca pa bi morala biti le nadgradnja vsega. Levovnik tudi opozarja, da so se trije nekdanji smučarski asi Bojan Križaj, Jure Košir in prej omenjeni Ulaga opekli z delom na smučarski zvezi, za nameček so bili hitro (in žal uspešno) kompromitirani. »Zanimivo je, da je zdajšnje vodstvo hvaljeno. Zdi se mi, da so ti ljudje prišli v dobro plačano službo (po afirmacijo) le za to, da ugotovijo, da je tri milijone dolga. Tu javno sprašujem, koliko znaša plača direktorja SZS z vsemi dodatki,« na glas razmišlja Levovnik. Temu v prid, tako naglasi Levovnik, govori tudi podatek, da so zadnji trije direktorji zveze (Matija Vojsk, Barbara Kürner Čad in Jurij Žurej) prišli v službo na zvezo po predhodni brezposelnosti. Tomo ne zaobide niti Janeza Kocijančiča, ki ima že vrsto let prste vmes – torej je tudi kriv za nastali položaj. »Kocijančič je bil na seji kot član IO, ne pa kot član Mednarodne smučarske zveze. Kot član je soodgovoren za nastali položaj!
Gorišek sedanji trenutek označuje za začetek potopa. »Rebalans nas ne bo rešil. Alpincem se ne piše nič dobrega,« ugotavlja in s prstom kaže na Žureja in Smrekarja oziroma na njuno neodzivnost. »Stanja ne poznamo. Pogodbe niso podpisane. Niti ne vemo, zakaj niso. Pri vodstvenem dvojcu skorajda nimam podpore.« Ne izključuje možnosti, da se mu nekaj dogaja za hrbtom in da celo Žurej in Smrekar komunicirata z morebitnim Goriškovim naslednikom. »Tudi to je bilo slišati,« Gorišek ne izključuje scenarija, da se zdrahe in zahrbtne igrice nadaljujejo.