Svetovno prvenstvo v vodnih športih je letos v Kazahsta... no, spet se nam je zapisalo, v Kazanu. Tatarstan gosti tudi vaterpolska tekmovanja, v polfinale fantov pa so se denimo uvrstile Hrvaška, Grčija, Italija in Srbija. Nekdanja skupna država Jugoslavija je v vaterpolu zaaakooon, barakudam in Srbom dodajmo še Črnogorce, pa imamo na dlani, zakaj je sredozemski Jugoslaviji ta šport pisan na kožo.
A kot riba v vodi ni slovenski vaterpolo. Vaterpolska zveza Slovenije je novembra pred skoraj dvema letoma športno javnost razburkala s podatkom, da je v dolgovih za takrat (znanih) 252.000 evrov, osebnega obtoževanja za razloge za takšen minus pa zdaj ne bi ponovno omenjali. Kajti največjo izgubo je imel, in še vedno jo ima, prav slovenski vaterpolski šport. V klubih pod Triglavom pa so še zanesenjaki za ta prelepi sredozemski šport. V letošnjem državnem prvenstvu so se prvega naslova prvaka veselili igralci iz Ljubljane, v finalu so s 3:1 v zmagah odpravili nekoč veliki kranjski Triglav. Predsednik in vratar VK Ljubljane je Andraž Žurman, o zdajšnjem trenutku medijsko zapostavljenega vaterpolskega športa pa je povedal zanimive misli.
»Da bi klubi sami financirali kakršno koli svojo dejavnost, je pač utvara. Brez finančne moči ministrstva in fundacije je to v tem trenutku nemogoče, ker je slovenski vaterpolo bolj kot ne v zatonu. Ni pa vse tudi tako slabo. Zakaj? Ker so se klubi tudi precej prebudili in so začeli delati s poudarkom na mlajših selekcijah. Te so tudi prioriteta Vaterpolske zveze Slovenije, vse pa je odvisno, kako se bo razvijal položaj s financami. Ali jim bo uspelo poplačati dolg. V igri je več različnih opcij. V ospredju je tudi vzpostavitev nekega tekmovalnega sistema, ki bo zanimiv za gledalce tako na državni kot tudi mednarodni ravni. To je kratkoročni cilj zveze in klubov, dolgoročno pa vsekakor sestaviti močno reprezentanco. Da se jo sestaviti na takšni ravni ravno zaradi tega, ker ima Slovenija odlične pogoje,« je vaterpolsko debato začel Andraž Žurman.
Niti za pico
»Pod pogoji mislim na to, da je Slovenija majhna država. Iz Ljubljane v Kranj ali obratno ali iz Kopra do Maribora so relativno zelo zelo majhne razdalje. To pomeni, da za reprezentančne treninge potrebuješ zelo malo finančnih sredstev. Druga stvar pa je, da smo obkroženi z državami, ki igrajo najboljši vaterpolo na svetu: Madžarska, Hrvaška, Srbija, Italija. Se pravi z nekim kontinuiranim, dolgoročnim načrtom in pravilno usmerjenim delom je lahko Slovenija v vaterpolu zelo zelo dobra,« je Žurman za to, da Slovenija v vaterpolu postane tako nevarna riba, kot so to hrvaške barakude. No, največja ovira za te lepe načrte je dolg VZS, ta naj bi bil približno 450.000 evrov. Med predsednikovanjem zdajšnjega vodilnega Roka Vehovca se ni povečal, pri njem so pač iz omare padli še zaostali okostnjaki z dolžnim zneskom. Vaterpolska zveza Slovenije ima tudi blokiran račun. »Zelo žalostno je, da se v tako lepem športu dogajajo takšne stvari. Zadeva se spreminja, je pa težava, ker je treba stvari počistiti za nazaj, namesto da bi se vlagalo za naprej. To je začaran krog. Če otroci poleti, ker ni ligaškega tekmovanja, ne vadijo dva meseca dve leti zapored... Moraš vaditi, če želiš biti malce boljši. Bomo pa klubi na vsak način z majhnimi stroški poskušali peljati zadevo dalje, da bomo lahko dolgoročno sestavili reprezentačne vrste. Največja žalost pa je, da so pri članih fantje v vaterpolo vložili vse svoje življenje, vadijo dvakrat na dan, potem pa zato, ker ima nekdo v upravi svoja videnja in malce vzame, pa jim tako sesuje sistem. Fantom ne moreš ponuditi niti za pico, to je katastrofa,« je sklenil predsednik ljubljanskih vaterpolistov Andraž Žurman.
