Hitra hoja se je kot športna disciplina razvila iz pešačenja, ki je bilo poleg teka in konjskih dirk v 18. in 19. stoletju v Veliki Britaniji zelo popularno. Vse te športe so povezovale stave. V ZDA si je novinar Edward Payson Weston leta 1867 prislužil nagrado 10.000 dolarjev, potem ko je v 30 dneh prehodil razdaljo 1828 kilometrov – od Portlanda do Chicaga.
Prvo angleško amatersko tekmovanje je bilo leta 1866, disciplina je bila na olimpijske igre prvič uvrščena 1904. v St. Louisu, ženske tekmujejo šele od OI leta 1992 v Barceloni.
Po Splitu potop
Najdaljša olimpijska atletska razdalja ni maraton, ampak tekma v hitri hoji na 50 kilometrov. Olimpijski disciplini sta hitra hoja na 20 kilometrov za ženske in moške ter na 50 kilometrov samo za moške. Tekmovanja na najvišji ravni so svetovni in evropski pokal ter evropsko in svetovno prvenstvo. Obstaja še več disciplin: hitra hoja v dvoranah na 3000, 5000, na odprtem na 5000, 10.000 metrov ter na 30 in 100 kilometrov. Posebna disciplina je hoja na eno uro.
Ker je tehnično zelo zahtevna disciplina, pri kateri lahko tekmovalec hitro naredi napako – bodisi nepravilno steguje kolena bodisi nima stalnega stika s tlemi –, tekmovanje nadzoruje več sodnikov. Tudi psihično je izjemno naporno; proga je po novih določilih mednarodne atletske zveze IAAF dolga največ 2500 metrov – 1250 metrov tja in nazaj. Tako sodniki lažje nadzorujejo pravilnost hitre hoje. V Sloveniji je skoraj popolnoma zamrla, ko je prenehal tekmovati Milan Balek – 1991. je bil na evropskem prvenstvu v Splitu. Priredili so le še veteranska državna prvenstva, podmladka ni bilo.
Obala upanja
Leta 2002 je Fabio Ruzzier, zamejski Slovenec iz Lonjerja pri Trstu, skupaj z jamajško sprinterko Merlene Ottey dobil slovensko državljanstvo. Ni ga zanimalo le tekmovati za Slovenijo, želel si je, da bi pri nas ta športna disciplina spet zaživela in da bi se z njo ukvarjali mladi. Izkušeni hitrohodec poudari, da je zdrava za metabolizem in srčno-žilni sistem. Ker v nasprotju s tekom pri hoji ni nabijanja, kolena in kolki niso obremenjeni, kot zmotno mislijo mnogi. Poškodb meniskusov ali obrabe hrustanca tako rekoč ni.
Atletski zvezi Slovenije je že pred desetimi leti predlagal, da bi spet začeli pripravljati mladinska državna prvenstva, ki bi postala motivacija za pridobivanje podmladka. Žal se AZS s tem ni strinjala, funkcionarji so namreč menili, da morajo društva sama poskrbeti za naraščaj, in šele potem bo čas za pripravo državnih prvenstev. Končno pa ga je AZS lani le uslišala in začela vključevati hitro hojo na DP v pionirskih kategorijah. Takoj zatem se je zanimanje povečalo in letos so v pionirsko državno reprezentanco prvič uvrstili tekmovalce v hitri hoji.
Manjka trenerjev
Težava je tudi v tem, da v Sloveniji razen Ruzzierja ni trenerjev, a zamejec je okoli sebe zbral skupinico mladih in starejših iz Kopra, nekaj posameznikov z Bleda in iz Ljubljane pa s svojimi trenerji občasno pride trenirat na Obalo. Letos so njegove varovanke v Sloveniji postavile državne rekorde na vseh pionirskih razdaljah (800, 1200 in 1600 metrov). Komaj 12-letna Eva Čanadi je na Reki celo izboljšala članski rekord na 3000 metrov.
Ruzzier si želi, da bi v Kopru nastala šola hitre hoje in da bi se tudi drugod po Sloveniji zanimali za to naporno in zahtevno disciplino, ki lahko ponudi veliko zadoščenja. Za popolno obvladanje tehnike nekateri potrebujejo tudi več let. Prvi dotik s tlemi mora biti s peto in stegnjeno nogo v kolenu do vertikale, med hojo je nujen stalen stik s tlemi. Fabio Ruzzier poskuša postaviti na noge slovensko hitro hojo.
Najstarejši
Fabio Ruzzier je bil najuspešnejši leta 1993, ko je že kot 40-letnik izboljšal osebne rekorde na 20, 30 in 50 kilometrov. Na zadnjih dveh razdaljah sta njegova rezultata tudi precej boljša od državnih rekordov Slovenije, ki sta v lasti Milana Baleka z 2:24,43 (Ruzzier 2:20,34) ter 4:18,28 (Ruzzier 4:06,38), a Ruzzier takrat še ni imel slovenskega državljanstva. S slovensko člansko reprezentanco je od leta 2002 nastopil na enem evropskem in petih svetovnih pokalih. Dvajsetkrat je bil italijanski, 11-krat pa slovenski veteranski državni prvak. Dosegel je tri italijanske članske rekorde, med veterani pa 14 italijanskih ter 24 slovenskih rekordov. Pri 59 letih je najstarejši udeleženec velikih mednarodnih tekmovanj vseh časov.