AVELLINO – V Italiji še vedno odmevata izjemna igra Jake Lakoviča in zmaga proti šestkratnemu zaporednemu prvaku Sieni. Moščan Lakovič, tudi kapetan reprezentance, je v 25. krogu italijanske lige Sieni natrosil 19 točk. »To je bil lep večer,« skromno začne Lakovič, ki je v dobrih dveh mesecih navdušil in pokazal, da njegov čas ni minil, čeprav so ga nekateri že pošiljali v pokoj in mu izbirali obleke in kravate. Jaki še vedno najbolj pristaja dres.
Turška ignoranca
Uvod v sezono je bil grozen kot najhujše moraste sanje. Na predvečer odhoda v Turčijo na priprave Galatasaraya so kar prek TV-poročil oznanili, da ga ne potrebujejo, četudi je imel še leto dni pogodbe. Vmes je treniral sam, »smel« je metati na stranski koš, menedžer pa mu je (ne)uspešno iskal klub. »Samo da bi igral,« je večkrat dejal Lakovič, ki je vmes treniral tudi pri novomeški Krki, nazadnje pa sklenil sprejeti ponudbo Avellina, ki je naprej menjal trenerja, potem pa za rešitelja pripeljal prav Lakoviča, saj so se po zavoženem prvem delu sezone znašli na mestih za izpad iz lige. Prihod Lakoviča je na noge spravil mesto s 56.000 prebivalci na jugu apeninskega škornja. »Prvoligaški status smo si priborili, zdaj smo mirni, teoretično imamo možnosti, da se uvrstimo celo v končnico najboljših. Benetke nam bežijo za tri zmage, do konca pa je še pet tekem,« razkrije računico, ki pa se bo težko izšla. Lakovič jih je navdušil, na zadnji domači tekmi mu je ploskala vsa dvorana, predsednik pa mu menda že ponuja novo pogodbo. »Nekaj smo govorili o tem, a počakajmo, da se sezona konča,« umirja konje Lakovič, ki ga ima predsednik rad. Sicer mu ne bi posodil zasebnega letala, da se vrne v Ljubljano in opravi pregled poškodovane zadnje lože. »Še danes me boli, a bo v nekaj tednih vse v najlepšem redu,« miri italijanske in slovenske navijače. Vsem je prirasel k srcu – Italijane je prepričal letos, Slovenci mu verjamemo že vrsto let, saj mu pri odnosu do grba in Triglava ni enakega.
Helena za Slovenijo?
»Vedno sem rad igral za Slovenijo. Na to me je pred leti opozoril tudi Željko Obradović, s katerim sem sodeloval pri Panathinaikosu. Kar zabičal mi je, naj niti ne pomislim, da bi reprezentanci rekel ne,« se Jale rad spomni naukov trenerskega maga iz Čačka. Iz dneva v dan je bližje konec sezone, temu primerno pa je tudi več prostora za reprezentanco. »Veselim se domačega evropskega prvenstva, kjer si želim, da nastopimo v najboljši postavi in vzamemo medaljo,« Jaka na glas razkrije ambicije. »Bena Udriha ta reprezentanca potrebuje, saj gre za kakovostnega košarkarja, ki je lahko eden od vodij naše ekipe,« jasno in brez zadržkov sporoča v ZDA, kaj si misli o NBA-jevcu Udrihu. Lakovič pa namerava že prej intenzivno spremljati nastope ženske članske reprezentance, za katero si želi zaigrati njegovo dekle, Katalonka Helena Boada. »Tako se je odločila, upam, da ji vlada podeli državljanstvo,« podpira Heleno, s katero menda načrtujeta tudi poroko. »Brez komentarja,« v smehu doda Lakovič, mi pa bi si upali staviti, da se bosta za ta korak odločila že prihodnje leto.