Slovenec Srbom in Hrvatom delil pravico

Jugoslovanski vaterpolo je zakon, to je dokazalo tudi nedavno svetovno prvenstvo v vodnih športih v Kazanu. Tatarstanska bazenska voda se je penila, glavni pa so bili Sredozemci. Zlato odličje so osvojili srbski igralci vaterpola, ki so v finalu z 11:4 premagali hrvaške barakude, bron pa so si po zmagi nad Italijo z 11:9 priigrali športno bankrotirani Grki. Sredozemlje in nekdanja Juga sta res najboljša. Peto mesto je šlo namreč v roke Črnogorcem, ki so ugnali stare svetovne prvake Madžare. Torej, če se nam v tej vročini ni skisala pamet, je izračun naslednji: Srbija prva, Hrvaška druga, Črna gora peta = nekdanja Jugoslavija je najboljša na svetu. Kje je tu slovenski vaterpolo, je seveda naslednje vprašanje, a dolgovi so takšni, da se ta še komaj drži nad gladino.

Če že igralsko v bazenu pod Triglavom ne gredo v korak z jugomojstri, pa ima Slovenija vrhunskega sodnika. Boris Margeta ima v žepu kopico olimpijskih sojenj, tistih na svetovnih in evropskih prvenstvih, pa tudi elitno starocelinsko klubsko tekmovanje se mora igrati tako, kot bo piskal Kranjčan. Boris Margeta je odsodil tudi zadnji finale svetovnega prvenstva v Kazanu, Slovenec je torej delil pravico na vedno vročem obračunu med Srbi in Hrvati. »Ne, ni bilo težav, ta finale je bil eden najlažjih do zdaj. Ko igrata ti dve ekipi, je tako ali tako največ težav zunaj bazena. Igralci so res pravi profesionalci, disciplinirani, v vodi je bilo zelo mirno. Pred tekmo je bilo nekaj sestankov zaradi političnega položaja, bila je obletnica Nevihte, zato me je delegat opozoril, naj bova sodnika pazljiva. V vodi pa je bilo super, vse je bilo mirno. Tudi oboji vaterpolisti so si po koncu tekme čestitali, res so bili pravi športniki,« je Margeta pohvalil vedenje zlate in srebrne reprezentance z mundiala.

Slovenski sodnik je na prvenstvu v Tatarstanu pravico delil na štirinajstih tekmah. Seveda ima tudi strokovno mnenje o kakovosti svetovnega vaterpola v tem trenutku. »Menim, da je najbolj pozitivno to, da se druge celine zelo približujejo Evropi. Recimo Avstralija, kljub temu da je bila na koncu osma, je denimo v četrtfinalu s tretjeuvrščeno Grčijo izgubila po kazenskih strelih. Japonska je v boju za trinajsto mesto premagala velesilo Rusijo. To je največji plus, tega si v vaterpolu vsi želimo. Da ta šport ne bi bil omejen le na Evropo, da bi se igral na vseh celinah. Vaterpolo sicer postaja hitrejši in tudi več zadetkov je na tekmah, kot jih je bilo včasih,« slovenski sodnik ocenjuje kakovost in razširjenost te športne panoge na globalni ravni.

Bolj se odlaša, slabše je

Neizbežno vprašanje pa je seveda slovenski vaterpolo. »V bistvu smo zaradi finančnega položaja izgubili že dve leti. Zdaj so zadeve prevzeli mladi fantje iz Ljubljane in Kranja. Prvi plus, ki so ga naredili, je, da so pri evropski plavalni zvezi poravnali vse dolgove, tako da ta ni izključila slovenskega vaterpola. Pred pol leta smo bili tik pred tem, da nas izključijo z vseh mednarodnih tekmovanj. Za vnaprej pa sta po mojem mnenju mogoči le dve različici, ali prisilna poravnava ali pa stečaj in začetek na novo. Nemogoče je, da bomo to kdaj poplačali. Če se bo to uspešno izvedlo, menim, da prihodnost je. V Sloveniji je vseeno ogromno podmladka, imamo po osem, devet ekip do enajstega in trinajstega leta starosti. Po klubih delajo, imajo podmladek,« pravi uveljavljeni vaterpolski sodnik. Naš vrinek, dolgov Vaterpolske zveze Slovenije je po nekaterih podatkih za 450.000 evrov, predsednik VZS Rok Vehovec pa jih omenja od 300.000 do 350.000 evrov. »Pod nujno se je treba odločiti, kaj narediti z zvezo. Že včeraj bi morali iti v dogovor z bankami upnicami okoli prisilne poravnave ali stečaja. Menim, da druge možnosti ni. Bolj se odlaša, slabše je,« je sklenil Boris Margeta, če se pošalimo, ob plavalcu Damirju Dugonjiću edini slovenski finalist na svetovnem prvenstvu v vodnih športih.