Slovenci vzniknili iz pepela in junaško izbojevali bron

PARIZ – Sloveniji je uspelo! Slovenski rokometaši so namreč na svetovnem prvenstvu v Franciji v tekmi za bron z 31:30 (13:18) premagali Hrvaško in osvojili svoje drugo odličje na največjih tekmovanjih. Leta 2004 so na EP v Sloveniji postali podprvaki stare celine, tokratni bron pa je prvo slovensko odličje na svetovnih prvenstvih v kolektivnih športih. Hrvaška reprezentanca je v boju za tretje mesto v Parizu vodila že z osmimi zadetki razlike, nato pa je fantom slovenskega selektorja Veselina Vujovića uspel neverjeten zasuk in dvig iz pepela, utrujene in po visokem vodstvu psihično izklopljene Hrvate pa je z zadnjim zadetkom na tekmi dotolkel Borut Mačkovšek. Najboljši slovenski strelci v po dramatični plati epskem dvoboju so bili Gašper Marguč, Marko Bezjak in Darko Cingesar s po štirimi zadetki, za kroatske rokometaše jih je Luka Cindrić dal sedem. »Ob polčasu taktike nisem omenil z eno besedo, svoje varovance sem bolj opozarjal na njihovo brezsrčno in medlo predstavo. Od njih sem zahteval pravi boj na igrišču in dostojno zastopanje dresa z državnim grbom na prsih, kajti po polfinalni tekmi utrujeni Hrvati so nas v prvi polovici tekme pošteno zasenčili in pretekli ter nam v prvem polčasu zabili kar 18 golov, kar je bilo nedopustno,« je Veselin Vujović najprej priznal, da je tudi po poraznem prvem polčasu upal na preporod varovancev in končno zmago. »V zmago smo začeli verjeti šele, ko smo dosegli nekaj lahkih golov. Hrvati so zavoljo našega pritiska postajali vse bolj živčni. Imeli smo malce sreče, nekaj hrvaških strelov je zadelo okvir vrat, na površje je izplavala tudi njihova utrujenost po petkovi naporni polfinalni tekmi z Norvežani. Pred tekmo smo upali na tekmečevo utrujenost, ki pa se je povsem razkrila šele v končnici, ko smo uprizorili zares neverjeten zasuk,« je Črnogorec zaradi žlahtnega uspeha kazal brezmejno zadovoljstvo. »V prelomnih trenutkih dvoboja sem vedel, da moji varovanci potrebujejo dodatno energijo. S skupnimi močmi, veliko vlogo pri tem je odigrala tudi naša klop z rezervnimi igralci, ki je soigralce v polju neprestano spodbujala, smo dobili veter v jadra. Dosegli smo nekaj lahkih golov, na vseh frontah igre nam je steklo, povrnila se je naša vera v zmago. Na koncu smo naredili nekaj neverjetnega in izjemno sem zadovoljen. Kot igralec sem osvojil vse naslove, na reprezentančnem prizorišču pa je to zame prva trenerska kolajna in upam, da tudi ne zadnja,« je Veselin Vujović v svojem slogu ocenil preživeto športno dramo z veselim koncem.

Nora tekma, nora zmaga

Tudi predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bobinac ni skrival veselja. »Fasciniran in vesel sem, to je pravi čudež. Tu ne mislim zgolj na naš neverjetni zasuk v drugem polčasu, temveč da je lahko Slovenija tretja na svetu. To je fantastičen uspeh. Ves čas sem verjel v fante in zaradi njih sem najbolj srečen. Po polfinalni tekmi s Francozi so bili rokometaši trdno odločeni, da osvojijo kolajno. Proti Hrvatom so večji del tekme igrali v krču, sprostili so se šele v zadnjih desetih minutah razburljivega in napetega dvoboja. V sklepnem delu so bili veliko boljši, če bi tekma trajala še deset minut dlje, potem bi zmagali za pet ali sedem golov. Čestitam selektorju, ki je znal iz svojih varovancev izvleči zmagovito miselnost. Vsem Slovencem smo pokazali, da smo zmagovit narod in da nikoli ne obupamo,« je pristavil prvi mož RZS.

Tudi v pomlajeni slovenski rokometni vrsti prešernosti ni manjkalo. »Nora tekma, nora zmaga. Verjeli smo, da lahko osvojimo bronasto kolajno. Prepričan sem, da je celotna Slovenija videla, da smo na igrišču pustili srce in da smo si zaslužili to odličje. Naj se Slovenija malo poveseli, mi se bomo kar precej,« je navrgel Marko Bezjak. »Prvi polčas je bil katastrofa, igrali smo zares slabo. Še v 40. minuti sem menil, da se bo ponovilo svetovno prvenstvo v Španiji, ko smo s Hrvati izgubili v boju za bron. A prišlo je obdobje naše dobre igre in z njo tudi velika kolajna,« je povedal na tem SP prerojeni Borut Mačkovšek. »Zmagali smo, ker smo verjeli v zmago. Ob polčasu smo v garderobi le ponavljali, da ne smemo vreči puške v koruzo in priložnosti za zmago v nič. Zadnjih petnajst minut naše dobre igre je zadostovalo za bronasto kolajno, Hrvati so bili po dveh zahtevnih tekmah v dveh dneh preprosto preveč utrujeni,« je pridodal vratar Urban Lesjak. »To je neverjetno, z besedami ni mogoče opisati tega občutka. Uspela nam je velika vrnitev, na las podobna lanskemu finalu lige prvakov med Kielcami in Veszpremom. To je za zgodovino, predvsem za našo reprezentanco, hvala in čestitke soigralcem,« je preživeto opisal Darko Cingesar, sicer z vratarjem Matevžem Skokom član Zagreba. Slovenski rokometni junaki so se s SP vrnili že včeraj na zagrebško letališče. Sprejem v domovini pa jih čaka danes ob 17. uri pred mestno hišo v Ljubljani, ko jih bo lahko pozdravila slovenska javnost.