Videli smo poljski scenarij. Slovenska rokometna reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v Španiji dosegla še četrto zmago, tokrat proti Belorusiji s 27 : 26. A se je morala, tako kot proti Poljakom, v igro in v zmago vrniti po zaostanku v prvem polčasu (12 : 17). Zdaj se tudi ve, da bo jutrišnja tekma s Srbijo odločala o prvem mestu v skupini C in lažjem nasprotniku v osmini finala SP. Najboljši strelec v moštvu selektorja Borisa Deniča je bil tokrat Dragan Gajić z osmimi zadetki, v prelomnih trenutkih pa je s petimi goli svoje prispeval tudi Jure Dolenec.
Kako prav je imel nekdanji slovenski reprezentant Sergej Rutenka pri napovedi dvoboja! Slovencem je priznal hitrost, dodal pa je, da bodo njegovi Belorusi poskušali unovčiti telesno prednost. In ravno to se je zgodilo. Obramba Deničevih varovancev, preslaba in premalo napadalna, nikakor ni mogla ustaviti strelskih naletov superatleta Rutenke, v prvem polčasu je nasul sedem zadetkov, skupaj na tekmi devet, drugače pa so Lukašenkovi fantje tudi lepo poiskali priložnost za strel na vrata s šestmetrske črte. Po drugi strani so slovenski rokometaši tudi v napadu napravili preveč napak, ni bilo tekočnosti akcij in psihične kontrole igre, pa še beloruski vratar Vitalij Šarapenka je včasih pristavil svoje. Deničevi izbranci so bili vseskozi v zaostanku, prisotna je bila živčnost na igrišču. Slovenski igralci so se prerekali o uspešnosti pri obrambnih nalogah, tudi Denič je igralcem na klopi vidno razburjen kaj pripomnil. Hitra igra ni delovala, igralni sistem, ki si ga je zamislil Denič, zaradi vsiljenega beloruskega sistema igre, ni deloval.
So kriva leta?
Juriš na začetku drugega polčasa se je obrestoval, slovenski igralci so po 12 : 17 izid in igro vzeli v svoje roke. Naposled so začeli delovati nasprotni napadi, izhajali pa so iz neprimerno boljše in mnogo agresivnejše obrambne igre. Najmanj izkušeni Borut Mačkovšek in še nekaj kaotično odigranih slovenskih napadalnih akcij so sicer z napakami tehtnico igre uravnali, bilo se je za vsak zadetek, a zadetek Gajića iz najstrožje kazni v zadnji minuti je udaril piko na i in Slovenci so Beloruse zavili v črno. A tak scenarij se na SP ne bo vedno ponovil, dva slovenska obraza v dveh polčasih. Vidi se, da so Deničevi fantje sposobni, da imajo sistem igre, a tega je na igrišču treba vsiliti vseh šestdeset minut igre. Svoje pa je proti belim Rusom prispeval tudi Gorazd Škof s 13 obrambami. »Malce se ponavlja zgodovina Slovenčkov. V tekmo smo šli preveč ležerno, predvsem pa brez energije. Pokazali smo spet obraz, ki ga prej nismo imeli. Zase lahko rečem, da še vedno nisem pravi, ne počutim se najbolje. Lahko bi dal več od sebe, morda so za to kriva leta,« je bil kapetan slovenskih rokometašev Uroš Zorman iskren po tekmi.
