BORCI

Slovenci imamo radi karate

Objavljeno 14. oktober 2012 21.50 | Posodobljeno 14. oktober 2012 21.53 | Piše: Drago Perko

Začetki najslovitejše japonske borilne veščine v Sloveniji segajo v leto 1969. Na sončni stran Alp imamo okoli 120 klubov.

Na blazinah v karategiju. Foto: Roman Šipič

LJUBLJANA – »S karatejem se ukvarja okoli 15.000 ljudi,« ponosno pove Klemen Stanovnik, ki je trener in predsednik Karate kluba Ljubljana, nekoč pa je bil odličen tekmovalec – na SP 1994 je bil bronast, na EP 1997 srebrn –, v obdobju med 2000 in 2008 je vodil različne selekcije slovenske reprezentance.

Tradicionalna borilna veščina

Karate prihaja iz Japonske, korenine segajo v 19. stoletje. Po eni strani gre za borilno veščino z otočja Okinava, po drugi pa je karate izraz za veliko modernih golorokih borilnih veščin z Japonske. Poznavalci ločijo tri osnovna področja: kihon sestavljajo stave, udarci in blokade, kate je gibanje po določenih vzorcih, kumite pa nadzorovana borba. Obstaja več kot 200 slogov karateja.
Kot je značilno za borilne veščine z Daljnega vzhoda, se tudi pri karateju tesno prepletata telo in duh. Smisel tega športa je iskanje oziroma doseganje njunega ravnotežja.

Napotki za začetnike

Stopnje in pasovi v Sloveniji: črni pas (mojster), rjavi, modri, zeleni, oranžni in rumeni pas (učenec), beli pas (začetnik).

Za vadbo ne potrebujete nič posebnega, niti kimona, tradicionalnega oblačila večine borilnih veščin. Tekmujejo v uradnih oblačilih, beli uniformi, imenovani karategi. Za trening skrbi mojster – sensei. Veščino je v Slovenijo leta 1969 prinesla skupina učencev, takoj so ustanovili sedem klubov. Pionirji športa na Slovenskem so bili Jože Kukovec, Boris Vodopivec, Stane Iskra in Ervin Pečnik. 
Za prihodnost se ni treba bati. Na letošnjem evropskem prvenstvu za mladince in kadete ter svetovnem pokalu za mlajše člane so Slovenci v Azerbajdžanu osvojili kar pet kolajn. Srebrna sta bila kadeta Patrik Šumandl in Mirko Boltar, bron so osvojili Klemen Plazar, Jure Koren in Budinha Sebastjan.

Težko držijo stik z Evropo in s svetom

Kljub uspehom se pritožujejo nad razmerami, ki jim ne omogočajo konkurenčnega razvoja z Evropo in svetom. »Nimamo sredstev, ki bi jih potrebovali za normalno delo,« prizna Stanovnik, posluha za šport, ne le za karate, po njegovih besedah preprosto ni. A volje in energije karateistom ne zmanjkuje. Ne nazadnje so borci, karate pa borilna veščina, mar ne?
 

Deli s prijatelji